Državni svet Republike Slovenije je 17. oktobra 2019, skupaj s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, Skupnostjo občin Slovenije, Združenjem občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije pripravil posvet z naslovom Pokrajine v Sloveniji.
Zaradi večstoletne razdelitve v času Habsburžanov in Avstro-Ogrske se še danes uporablja delitev po takratnih kronskih deželah: Štajerska, Kranjska, Koroška, Goriška in Istra; deli teh ozemelj so danes izven slovenskih meja. V današnji Sloveniji so naslednje neformalne pokrajine: Gorenjska, Štajerska, Prekmurje, Koroška, Notranjska, Primorska in Dolenjska. Največja tradicionalna pokrajina je Štajerska. Imena pokrajin so sicer ustaljena, vendar je težko zarisati meje, saj se ne ujemajo s sedanjo upravno in geografsko (regijsko) razdelitvijo Slovenije.
Zadnji predlog, ki je objavljen na spletni strani projekta, jih predvideva deset: Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko-posavsko pokrajino. Poseben status imeli mestni občini Ljubljana in Maribor, kjer bi pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta izvrševal mestni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokrajine pa župan.
Sedež Osrednjeslovenske pokrajine bi bil v Domžalah, sedež njenega pokrajinskega sveta v Grosupljem in sveta občin v Kočevju. Na Ptuju bi bil sedež Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici in sedež sveta občin v Ormožu.
Sedež Dolenjsko-belokranjske pokrajine bi bil v Novem mestu, sedež njenega pokrajinskega sveta v Črnomlju, sedež sveta občin pa v Trebnjem. Kranj bi bil sedež Gorenjske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Škofji Loki, sedež sveta občin pa na Jesenicah. Goriška pokrajina bi imela sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin v Idriji. Primorsko-notranjska pokrajina bi imela sedež v Kopru, sedež pokrajinskega sveta v Postojni, sedež sveta občin v Sežani.
Za sedež Koroško-šaleške pokrajine bi določili Slovenj Gradec, za sedež njenega pokrajinskega sveta Velenje in sedež sveta občin Ravne na Koroškem. Savinjska pokrajina bi imela sedež v Celju, sedež pokrajinskega sveta v Šentjurju, sedež sveta občin pa v Rogaški Slatini. Sedež Zasavsko-posavske pokrajine bi bil v Krškem, sedež njenega pokrajinskega sveta v Brežicah, sedež sveta občin pa v Zagorju ob Savi. Pomurska pokrajina bi imela sedež v Murski Soboti, sedež njenega pokrajinskega sveta v Ljutomeru in sedež sveta občin v Gornji Radgoni.
Nagovor predsednika DS RS Alojza Kovšce ob strokovnem posvetu o pokrajinah v Sloveniji
Foto in video: Milan Skledar /S-tv
|
|