Ljubljana, 13. november 2019 – Državni svetniki so se na svoji 23. redni seji seznanili z letnimi poročili Evropskega računskega sodišča za leto 2018, z letnim poročilom Banke Slovenije za leto 2018 in finančnim načrtom za letošnje leto. Razpravljali so tudi o stanju na področju energetike v Sloveniji. Na seji se je zvrstila tudi vrsta zanimivih in aktualnih pobud in vprašanj državnih svetnikov. Državni svetniki so se na tokratni seji seznanili tudi z zaključki junijskega posveta Uresničevanje človekovih pravic invalidov, med drugim so izpostavili, da se stanje v zvezi z uresničevanjem človekovih pravic invalidov v Sloveniji izboljšuje, še vedno pa se pomanjkljivo uresničuje pravice invalidov, povezanih zlasti s samostojnim življenjem in njihovim vključevanjem v skupnost. 

Tudi državnim svetnikom se je pri proučevanju letnega poročila Banke Slovenije zastavilo vprašanje nujnosti in primernosti novouvedenih kreditnih pravil, ki otežujejo dostop do potrošniških kreditov. Prav tako so pogrešali oceno o možnostih zagotavljanja učinkovitih ukrepov, ki bi monetarno politiko dopolnili z ukrepi, ki bi pripomogli k ponovnemu zagonu investicij in ohranili gospodarsko rast. Zanimalo pa jih je tudi, kakšno je stališče Banke Slovenije do napovedi slovenskih bank o uvedbi ležarin na deponirana sredstva varčevalcev. Pomemben del razprave je bil namenjen tudi Poročilu o stanju na področju energetike v Sloveniji 2018, ki prikazuje stanje in napredek na področju trga z električno energijo in zemeljskim plinom ter na področju oskrbe s toploto, varstva pravic odjemalcev in obnovljivih virov, soproizvodnje in učinkovite rabe energije. Državni svetniki so sicer pohvalili odlično pripravljeno poročilo, ob tem pa so si zastavili tudi vprašanje, kakšne so zmogljivosti slovenskega energetskega omrežja z vidika e-mobilnosti ter načrtovanega razvoja v smeri uporabe razpršenih virov energije glede na to, da Slovenija na področju električne energije ni samozadostna. Prav tako so opozorili, da je treba za večanje deleža OVE nujno spremeniti tudi zakonodajni okvir, ki bo odpravil birokratske ovire pri njihovem umeščanju v prostor, s katerimi se danes soočajo investitorji v male HE ali vetrne elektrarne. Poleg tega so državni svetniki opozorili tudi na neustrezno obračunavanje cene emisijskih kuponov v primeru, ko se iz fosilnega goriva ob proizvodnji električne energije istočasno proizvaja tudi toplotna energija za daljinsko ogrevanje. Emisijski kuponi le zvišujejo ceno toplotnega ogrevanja, to pa spodbuja večjo rabo individualnih kurišč, v katerih se mnogokrat kurijo okoljsko nesprejemljivi materiali. Izpostavili so še velike izgube elektroenergetskega sistema in podprli spodbujanje prenosnih in distribucijskih podjetij k vlaganjem v razvoj omrežja.

Na seji se je zvrstila tudi vrsta pobud in vprašanj državnih svetnikov. Državni svetnik Marko Zidanšek je podal pobudo za razvoj avtomatskega prevajalnika govorjene slovenščine v znakovni jezik in razpis raziskovalne naloge za razvoj ustreznega računalniškega programa. Ta bi omogočal neposredni prevod govorjenega jezika v znakovni jezik na računalniški zaslon. To bi omogočilo bistveno bolj enakopravno vključevanje gluhih in naglušnih v družbo, saj bi bili deležni ustreznega prevoda v znakovni jezik povsod tam, kjer je na razpolago namizni ali prenosni računalnik. Državni svetnik Samer Khalil pa je predlagal podaljšanje odpiralnega časa pisarne Finančne uprave RS v Črnomlju in prisotnost uradnika vsaj tri delovne dni v tednu. Zdaj pisarna namreč deluje zgolj ob sredah, kar povzroča veliko gneče in nezadovoljstva med občani in podjetji. Državna svetnica Lidija Jerkič je predlagala, naj pristojni ministrstvi proučita, kaj bi bilo treba storiti, da bi Finančni upravi RS omogočili neposreden nadzor in sankcioniranje neizplačil in zamikov pri izplačilih regresa za letni dopust. Državni svetnik Branko Tomažič je podal vprašanje o ekonomski upravičenosti trenutnega sistema ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi (klavničnimi odpadki in kadavri) v Sloveniji, glede na to, da živalske stranske proizvode najprej predelajo v kostno moko, ki jo nato sežgejo v tujini. Na pristojni ministrstvi za okolje in kmetijstvo je tako naslovil tudi vprašanji, ali so bile v zadnjih letih narejene analize učinkov gradnje tovrstne sežigalnice z energetsko predelavo in zakaj v Sloveniji še nimamo tovrstne sežigalnice. Ministrstvu za javno upravo pa je svetnik Tomažič postavil tudi vprašanja glede javnih naročil, saj trenutni sistem ne omogoča vedno izbire ekonomsko najugodnejše ponudbe, ampak tiste ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki ji je pravočasno predložena vsa zahtevana dokumentacija. Opozoril je še na nujnost sanacije regionalne ceste na Rebrnicah med Razdrtim in Podnanosom, kjer je pred dvema letoma prišlo do podora ceste, a ta še vedno ni sanirana. Državni svetnik mag. Peter Požun je podal pobudo, naj Ministrstvo za zdravje zagotovi, da se bo program cepljenja proti okužbam s človeškimi papilomavirusi (HPV) za dečke uvrstilo v sistem financiranja zdravstvenega varstva in s tem omogočilo njegovo izvajanje in financiranje iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja že v začetku 2020. Na Ministrstvo za pravosodje je državna svetnica Marija Lah naslovila pobudo, naj pridobi pisno mnenje Evropske komisije, ali lahko v vlogi zunanjega nadzornega organa nad izvajanjem kodeksov ravnanja v zasebnem sektorju nastopa tudi nadzorni organ v posamezni državi članici EU. Državna svetnika Tomaž Horvat in Bojan Režun sta pozvala Ministrstvo za zdravje in v. d. direktorja Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, da predvidene sanacijske ukrepe v najkrajšem možnem času podrobneje predstavita na seji Sveta severnoprimorske regije.

Državni svetniki so se na tokratni seji seznanili tudi z zaključki junijskega posveta Uresničevanje človekovih pravic invalidov, ki so jih nato posredovali Vladi RS, da jih prouči tudi po posameznih ministrstvih. V zaključkih so med drugim izpostavili, da se stanje v zvezi z uresničevanjem človekovih pravic invalidov v Sloveniji v posameznih segmentih izboljšuje, še vedno pa se pomanjkljivo uresničuje pravice invalidov, povezanih s samostojnim življenjem in vključevanjem v skupnost, z dostopnostjo transporta in informacij, z enakostjo pred zakonom in na mnogih drugih področjih. Prav tako je treba oblikovati nove, naprednejše ukrepe, ki se jih mora nato tudi dejansko implementirati in s tem zagotoviti razvoj tega področja družbene skrbi. Urediti je treba pravno subjektiviteto NSIOS in zagotoviti polno vključenost invalidov v vse postopke ter zagotoviti stabilno in trajno financiranje programov invalidskih organizacij. Posamezniku je treba prilagoditi programe skupnostne skrbi za invalide in druge programe pomoči, Slovenija pa mora v sodelovanju z reprezentativnimi predstavniki invalidov pripraviti strategijo razvoja invalidskega varstva s časovnico in jasnimi, merljivimi cilj.

Pod zadnjo točko so državni svetniki sprejeli tudi terminski program dela Državnega sveta, ki bo imel 020 predvidoma 11 rednih sej.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv