Pivka, 11. december 2019 – Zadnja seja Državnega sveta RS letos je potekala v Pivki v Parku vojaške zgodovine. Državni svet je podprl dopolnjen predlog zakona o poroštvu RS za obveznosti družbe 2TDK in dopolnitve k zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Odločal pa je tudi o umiku Predloga novele zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1) iz zakonodajne procedure.

Državni svetniki so se seznanili in podprli dopolnjen predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družbe 2TDK, d. o. o., iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje izgradnje drugega tira železniške proge Divača– Koper, in za obveznosti družbe DARS, d. d., iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje izgradnje dela 3. razvojne osi (ZPOD2TDK), ki ga je v osnovni različici v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku predložila Vlada RS.  Strinjali so se, da je zakon zaradi pomembnosti  izgradnje infrastrukturnih projektov nujno treba sprejeti. Vendar so pri tem opozorili na usklajenost predlaganih rešitev s pripombami, ki jih je navedla Zakonodajnopravna služba Državnega zbora in da se ugodne multiplikativne učinke gradnje zastavljenih infrastrukturnih projektov za slovensko gospodarstvo lahko pričakuje le ob večji prisotnosti domače gradbene stroke ter da jim je zato treba z ustreznimi referencami v čim večji meri omogočiti sodelovanje pri teh projektih. 

Obravnavali so tudi Zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi ter pobudi in ustavni pritožbi zoper Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta RS Franca Kanglerja in drugih. Ugotovili so, da nista v neskladju z Ustavo, izpodbijani Akt o uvedbi parlamentarne preiskave pa ne posega v neodvisnost sodne veje oblasti.

V nadaljevanju se je Državni svet seznanil še z zaključki posveta Znanost o okolju in predlogom Zakona o spremembi Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin. Soglasno pa so iz zakonodajne procedure umaknili Predlog novele zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1).

Tudi tokrat je bila obsežna točka vprašanj in pobud svetnikov in svetnic. Tako je Franc Golob predlagal, da Vlada RS v sodelovanju z občinami in regijskimi izpostavami  za zaščito in reševanje pristopi k pripravi sprememb Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode in poišče ustrezne rešitve, ki bodo odpravile sedanje težave pri prijavi škode zaradi posledic naravne nesreče z vnašanjem podatkov v aplikacijo »AJDA«. Poleg tega naj posodobi cenik za ocenjevanje škode ter ustrezneje opredeli obseg škode na stanovanjskih objektih. V nadaljevanju sta svetnika dr. Matjaž Gams in Danijel Kastelic na Vlado RS naslovila pobudo v zvezi s financiranjem in zagotavljanjem nadstandardnih ter visokotehnološko naprednih medicinskih  in tehničnih pripomočkov , ki se jih ne financira iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, a so ključnega pomena za zagotavljanje lažjega, polnejšega in kakovostnejšega življenja invalidov. Poleg tega naj zagotovi posebna namenska sredstva za vlaganje v lastne raziskave in razvoj na omenjenem področju. Poleg tega je Danijel Kastelic na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije naslovil vprašanje glede prejemnikov invalidskih pokojnin, ki so nižje od zneska minimalnega dohodka oz. nižje od 300 evrov, Marjan Maučec pa je pristojno kmetijsko ministrstvo zaprosil za pojasnilo o afriški prašičji kugi. To je huda nalezljiva bolezen, ki je že razširjena v nekaterih sosednjih državah (Madžarska, Češka, Poljska, Italija, Romunija, Ukrajina …), njen pojav pa bi v Sloveniji lahko povzročil popoln propad prašičereje. Zanima ga, zakaj država ne sprejme ustreznih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje števila divjih prašičev, ki so eden poglavitnih virov prenašanja afriške prašičje kuge. Vprašanje glede monitoringa oziroma označevanja in sledljivosti nad vso uvoženo hrano pa je Vladi zastavil Branko Tomažič. V zadnjem času so uvozniki poleg velikih trgovcev in družb tudi posamezni kmetje s statusom d.o.o. oz. kmetije. Pristojne službe bi morale spremljati ustreznost označevanja oz. vsebino deklaracij in izjav tudi na teh živilskih proizvodih zlasti z vidika, ali so ta živila označena kot doma pridelana ali kot uvožena.

Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport pa je na pristojna ministrstva naslovila pobudo, naj se nameni izredna finančna sredstva iz infrastrukturnih programov za ohranitev in revitalizacijo etnografske dediščine akad. dr. Milka Matičetovega ter obenem omogoči raziskovanje in objavljanje te bogate zapuščine folklorne pripovedi. Matičetova zapuščina v sebi skriva najdragocenejše slovenske primerke folklornih pripovedi, je hkrati zakladnica slovenskega narečnega besedišča in jezikovne raznovrstnosti, vendar je ogrožena in nedostopna, zato so nujni interventni ukrepi. Tomaž Horvat pa je ministrstvu za delo in ministrstvu za pravosodje predlagal, naj preučita možnost poenostavitve in stroškovne razbremenitve postopka postavitve skrbnika otrokom s posebnimi potrebami po doseženem 18. letu, s tem, da se za odločitev upošteva že zbrano dokumentacijo o zdravstvenem stanju osebe. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pa je  pristojna ministrstva pozvala, naj nemudoma pristopita k podpisu posodobljenega protokola o nadaljnji uresničitvi infrastrukturnih projektov na 3a razvojni osi in naj ustanovi delovno skupino, ki bo prednostno reševala vsa odprta vprašanja projektov na omenjeni razvojni osi. Državni svet pa je zanimalo tudi stališče R Slovenije do Resolucija Evropskega parlamenta o avtonomnih orožnih sistemih oz. do njene vsebine.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv