author profile
Državni svet RS

Tor, 7. apr 2020 ob 13:42

Gradbeni zakon, ki je začel veljati novembra 2017 namreč določa prehodno obdobje, do katerega se morajo gradbeni delavci prilagoditi novim zahtevam. Že pred začetkom uporabe zakona je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije opozarjala na kratko ...
 author profile
Državni svet RS

Tor, 7. apr 2020 ob 13:42

Deli
Fotografije

Odpri galerijo

Na zadnji korespondenčni seji državnega sveta so državni svetniki sprejeli tudi spremembe Gradbenega zakona (GZ). S predlaganimi spremembami želijo zagotoviti možnost čim večim izvajalcem del v gradbeništvu, da izpolnijo zahteve, ki jih za nadaljnje opravljanje del v gradbeništvu določa GZ, saj se prehodno obdobje izteče 31. 5. letos.

Gradbeni zakon, ki je začel veljati novembra 2017 namreč določa prehodno obdobje, do katerega se morajo gradbeni delavci prilagoditi novim zahtevam. Že pred začetkom uporabe zakona je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije opozarjala na kratko prehodno obdobje, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznega strokovno izobraženega kadra. GZ namreč določa, da mora imeti izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, zaposlenega najmanj enega delavca, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje, določene v 14. členu GZ. Navedeno zakonsko zahtevo veliko izvajalcev, predvsem manjših, v zakonsko predvidenem roku ne bo moglo izpolniti, saj v Republiki Sloveniji primanjkuje strokovno usposobljenih vodij del. Zato bodo morali nekateri kadri opravljati dodatno izobraževanje (poklicno, srednje, višje, visoko) in dodatne izpite, kar za kadre, ki so že polno vključeni v delovni proces, zahteva več časa, kot ga nudi trenutno veljavno prehodno obdobje.

Če želi na primer oseba z dokvalifikacijo doseči srednjo strokovno izobrazbo, potrebuje najmanj dve leti osnovnega izobraževanja in potem še tri leta delovnih izkušenj, da lahko pristopi k strokovnemu izpitu. Enako oziroma zelo podobno je tudi pri višješolskih in visokošolskih programih, pa tudi na področju osnovnega poklicnega izobraževanja. Veliko tehnikov in inženirjev nima opravljenega strokovnega izpita, veliko je kandidatov, ki bodo opravljali mojstrski ali delovodski izpit. Glede na čas, ki je v povprečju potreben za opravljanje mojstrskega ali delovodskega izpita (1,5 leta), vsi izpitov ne bodo mogli opraviti v prehodnem obdobju.

Ocenjuje se, da približno 5.000 manjših podjetij, članov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), izvaja dela na gradbenih objektih. Približno še toliko je na gradbenem področju malih obrtnikov in podjetnikov, ki niso člani OZS. V letih 2018 in 2019 je mojstrski izpit uspešno opravilo 37 kandidatov. Takih, ki bodo želeli ohraniti vlogo izvajalca del tudi na novogradnjah, je približno 370 in so še v postopkih (so se šele prijavili oziroma pričeli s postopki za pridobitev mojstrskega izpita).

Podobno je tudi pri opravljanju strokovnih izpitov. Vsi izvajalci, ki ob koncu prehodnega obdobja, torej do konca maja letos, ne bodo izpolnjevali pogojev, bodo morali bistveno prilagoditi ali zmanjšati svojo dejavnost na področju gradbeništva oziroma bodo v večjem prekršku. Za kršitve so predvidene enormno visoke globe, težave pa bodo tudi v postopkih pridobivanja uporabnih dovoljenj in drugih upravnih postopkih v zvezi z graditvijo.

Zato državni svet predlaga podaljšanje roka za izpolnjevanje obveznosti za dve leti do 31. 5. 2022. Predlagana sprememba ne pomeni novih vsebinskih rešitev glede na veljavni GZ, temveč je zgolj tehnične oziroma administrativne narave.

Komentarji
Najbolj obiskano
Zadnje objave
Prijatelji

Prijatelji

Branko Gaber
Zadnji komentarji
Facebook
Twitter
Zdaj se predvaja
drzavnisvet
Predlagali spremembo gradbenega zakona