Na današnji 31. redni seji Državnega sveta RS so svetniki obravnavali poročilo Zagovornika načel enakosti za leto 2019, odgovor Vlade RS glede možnosti Državnega sveta, da se odreče možnosti veta ter se seznanili z zaključki nedavnega posveta Primorska po krizi Covid-19. Nov mandat v Državnem svetu pa je pričel državni svetnik Željko Vogrin, ki tako kot njegov predhodnik zastopa lokalne interese.

Državne svetnice in svetniki so soglasno potrdili mandat novemu svetniku Željku Vogrinu, ki bo tako kot predhodnik zastopal interese lokalnih skupnosti.  pic.twitter.com/AEQ46qAvwR

— Državni svet (@DrzavniSvet) July 1, 2020

Državni svet je obravnaval odgovor Vlade RS na dopis predsednika DS, poslanega 12. maja, glede pomanjkljive ureditve vloge DS v postopkih, predvidenih v 21.a členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Žal Vlada RS v svojem odgovoru ni predlagala nobene konkretne rešitve za probleme, na katere je opozoril v svojem dopisu in s katerim je pozval k celoviti ureditvi ustavne in zakonske podlage za odločanje DS o tem, da DZ pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča. Vlada je zapisala, da bo v najkrajšem možnem času pripravila novelo omenjenega zakona, s katero bo odpravila vse neskladnosti.

O urejanju prostora, zadrugah in cestah

Tudi na tokratni seji so imeli državni svetniki vrsto zanimivih pobud in vprašanj. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport sta podali pobudo, da Ministrstvo za okolje in prostor v okviru načrtovane spremembe prostorske in gradbene zakonodaje sistemsko uredi vprašanje klasifikacije delovnih prostorov za umetniško ustvarjanje (npr. umetniški oz. bivalni atelje, delavnica, laboratorij, studio) in v okviru tega spremeni oz. dopolni Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18), ki določa klasifikacijo vrste objektov glede na namen njihove uporabe, ter v njenem okviru posebej opredeli tovrstne prostore. Zdaj veljavna ureditev tega ne ureja, s spremembo pa bi ustvarjalci na področju umetnosti in kulture dobili možnost za oprostitev ali zmanjšanje višine NUSZ, ki danes predstavlja pomemben delež stroškov njihovega umetniškega delovanja, saj so ti prostori večinoma obravnavani kot poslovni ali stanovanjski prostori.

Državni svetnik Cvetko Zupančič pa je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovil vprašanje o tem, ali spremlja poslovanje in veljavnost odločitev organov kmetijskih zadrug ter ali je seznanjeno s težavami pri izvedbi volitev organov kmetijskih zadrug v času epidemije Covid-19. Prav tako ga zanima stališče ministrstva glede veljavnosti pravnih poslov in aktov organov posameznih kmetijskih zadrug po poteku njihovega mandata, vključno z razpisom datuma volitev. V primerih, ko je organom zadrug potekel mandat, se namreč zastavlja vprašanje veljavnosti aktov in pravnih poslov, ki so jih organi zadrug sklepali v obdobju od izteka mandata do novih volitev. Državni svetnik Branko Tomažič pa je na omenjeno ministrstvo naslovil vprašanje o ukrepih za razbremenitev administrativnih postopkov, da bi bili za uporabnika prijaznejši, manj obremenjujoči, hitreje izvedljivi in cenejši.

Državni svetnik Samer Khalil je Vladi RS in Ministrstvu za infrastrukturo zastavil vprašanje, kdaj se bo določilo investitorja za namen priprave in izvajanja gradnje nove državne ceste od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug. Za čimprejšnjo določitev investitorja se že več kot eno leto zavzemajo vse tri belokranjske občine, saj je to pogoj, da se ureditev krožišča uvrsti v plane priprave in izgradnje.

Ministrstvu za okolje in prostor pa je državni svetnik Franci Rokavec podal pobudo, naj čim prej pristopi k pripravi spremembe Zakona o urejanju prostora (Uradni list št. 61/17) in tako razbremeni občinski prostorski načrt odvečnih vsebin in skrajša čas za izvedbo investicij tako, da se občinski prostorski načrt spremeni v prostorski akt, ki bo določal zgolj osnovno namensko rabo prostora, podrobnejšo rabo prostora pa se določa z izvedbenimi dokumenti (občinskim podrobnim prostorskim načrtom, prostorskimi ureditvenimi pogoji itd.). Trenutni sistem namreč pretirano ovira tako investitorje kot lokalne skupnosti in državljane, saj ne določa zgolj namenske rabe prostora, ampak med drugim tudi ureditveno območje naselij, območja prenove, prostorske izvedbene pogoje in pogoje glede gradnje komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture ter obveznosti priključevanja nanjo. OPN je tako na podlagi trenutno veljavne zakonodaje zamišljen kot glavni izvedbeni prostorski akt, ki naj bi zajel čim več pogojev za urejanje prostora, z drugimi izvedbenimi prostorskimi akti pa naj bi se reševalo zgolj tisto, kar z OPN ni možno opredeliti.

V nadaljevanju seje so državni svetniki sprejeli tudi zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena Gradbenega zakona. pic.twitter.com/qmOLW3lE2x

— Državni svet (@DrzavniSvet) July 1, 2020

Zahtevali oceno ustavnosti gradbenega zakona

V nadaljevanju seje so državni svetniki sprejeli tudi zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena Gradbenega zakona, zahtevo za začasno zadržanje izvrševanje omenjenega odstavka člena zakona in njegovo prednostno obravnavo. Čim hitrejša odločitev o tem problemu bo po mnenju DS bistveno pripomogla k vzpostavitvi učinkovitega varstva na osnovi spoštovanja načela enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva in pravnega sredstva za vse posameznike, ki lahko utrpijo škodo na podlagi odstranitve objektov.

Devet zaključkov s posveta o Primorski po krizi Covid-19

Seznanili so se z delom Statističnega sveta RS v letu 2019, ki je posvetovalno telo za strateška in razvojna vprašanja državne statistike. Poleg tega so se seznanili tudi z zaključki posveta Primorska po krizi Covid-19, ki ga je DS organiziral 5. junija. Na podlagi uvodnih predstavitev in opravljene razprave na posvetu so oblikovali zaključke v devetih točkah. Tako so med drugim navedli, da udeleženci posveta pričakujejo dodatno nekaj mesečno oprostitev plačila ali delno subvencioniranje socialnih prispevkov za mikro, mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike na področju Severnoprimorske in Obalno-kraške regije ter Brkinov, podaljšanje subvencij za začasno čakanje na delo in skrajšanje delovnega časa ter aktiviranje pomoči in prednostno obravnavo regije znotraj že obstoječih programov na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlagali so premestitev cestninske postaje za elektronsko cestninjenje na Vogrsko, z izhodom Nova Gorica ter oblikovanje posebne delovne skupine, ki bo redno mesečno preverjala proces oblikovanja in izvajanja ukrepov ter aktualno sliko v regiji.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv