Državni svetnik Branko Tomažič želi v okviru zaključevanja javne razprave o gradivih osnutka načrta skupne kmetijske politike (SKP) opozoriti na nekaj ključnih in perečih problemov, ki jih strateški dokument ne rešuje, pa bi jih moral. Kritičen je zlasti do gradiv, kot so osnutki analize stanja, analize SWOT ter opredelitev potreb za strateški načrt SKP po specifičnih ciljih, saj je mnenja, da so preobsežna in preveč birokratska. Meni, da je takšno gradivo neuporabno za relevantne deležnike. Zahteva kmetov, da se pripravi novelizacija skupne kmetijske politike, ni posledično prinesla pričakovanih rezultatov, zlasti ko gre za zadostno pridelavo hrane in obdelanost podeželja. Samooskrba se manjša, opuščanje kmetovanja se povečuje, finančni položaj slovenskega kmeta se slabša, je oster Tomažič. Pri tem dodaja, da dosedanja SKP  podpira zgodovinske plačilne pravice, ne glede ali kmetujemo daje možnost  lastniku zemljišč, da uveljavlja neposredna plačila, pa čeprav ne obdeluje zemljišč, pa četudi direktiva EU nalaga, da neposredna plačila lahko prejme le tisti, ki zemljo obdeluje. Kot poudarja, imajo kljub opozorilom kmetje in stanovske organizacije še vedno premalo vpliva na končne odločitve. Prav zato si želi, da dobi dokument zeleno luč šele ob soglasju predstavnikov kmetov. Sam pa ponuja nekaj konkretnih predlogov, ki jih podajamo v nadaljevanju.

Cilj nove skupne kmetijske politike mora biti zagotavljanje prehranske varnosti s povečanjem pridelave kakovostne hrane, zlasti v deficitarnih panogah. Neposredna plačila in podpore naj prejemajo le kmetje, ki obdelujejo zemljo in pridelujejo hrano. Tisti, ki samo obdelujejo površine in ne pridelujejo hrane, ne bi smeli biti upravičeni do podpore. Zgodovinska plačila in plačilne pravice naj se ukinejo, uvede naj se shema enotnega plačila. Ukrepov naj bo manj. V omejenih območjih in območjih Nature naj se omogoči kmetovanje na tradicionalni način z minimalnimi in bolj življenjskimi omejitvami. Pomoč mladim prevzemnikom naj bo bolj stimulativna. Mali kmetje naj prejemajo pavšalna plačila in možnost podpore za investicije. Razpisi za investicije in vsi ukrepi za posodabljanje v kmetijstvu pa naj ne bodo kampanjski, ampak odprti celotno finančno obdobje. Poenostavi naj se vse ukrepe in zmanjša birokratske ovire.