Ustavno sodišče je na zahtevo Državnega sveta 10. decembra 2020 presojalo določbe Zakona o javnih financah (v nadaljnjem besedilu: ZJF), ki urejajo vključitev predlogov finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov v predlog državnega proračuna, ukrepe za uravnoteženje proračuna med proračunskim letom, določbe ZJF o inšpekcijskem nadzoru Ministrstva za finance nad izvajanjem ZJF in drugih javnofinančnih predpisov pri nevladnih proračunskih uporabnikih ter določbo, ki daje pooblastilo ministru za finance, da izda podrobnejša navodila o zaključku leta do 30. septembra tekočega leta za državne in občinske proračune, kolikor se te določbe nanašajo na Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče in Varuha človekovih pravic.

Državni svet je v svoji zahtevi in nadaljnjih dopolnitvah zahteve zatrjeval, da nekatere določbe ZJF posegajo v proračunsko neodvisnost Državnega sveta in drugih neodvisnih državnih organov, s tem pa vzpostavljajo prevlado Vlade nad neodvisnimi državnimi organi, ogrožena pa je tudi njihova ustavno zagotovljena neodvisnost. Posebej je opozarjal tudi na spornost določb ZJF, ki urejajo inšpekcijski nadzor Ministrstva za finance nad izvajanjem ZJF in drugih javnofinančnih predpisov, saj gre za pretiran poseg v avtonomijo neodvisnega državnega organa.

Ustavno sodišče je razveljavilo 20. člen, drugi odstavek 40. člena, prvi odstavek 103. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 102. člena ZJF, kolikor se nanašajo na Državni svet, Ustavno sodišče, Varuha človekovih pravic in Računsko sodišče. V 4. točki izreka je ugotovilo tudi, da prvi odstavek 95. člen ZJF, kolikor se nanaša na Državni svet, Ustavno sodišče, Varuha človekovih pravic in Računsko sodišče, ni v skladu z Ustavo in zakonodajalcu naložilo, da ugotovljeno protiustavnost iz 4. točke izreka odpravi v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ustavno sodišče je s tem kot protiustavne izločilo dele ureditev ZJF, ki določajo način vključitve predlogov finančnih načrtov neodvisnih ustavnih organov v predlog enotnega proračuna države, s tem pa povzročilo položaj, ko ta vprašanja niso urejena. Z namenom zagotovitve finančne avtonomije obravnavanih neodvisnih državnih organov do drugačne zakonske ureditve je zaradi preprečitve pravnih praznin določilo tudi način izvršitve svoje odločbe. Do drugačne zakonske ureditve mora ministrstvo, pristojno za finance, predloge finančnih načrtov Državnega sveta, Ustavnega sodišča, Varuha človekovih pravic in Računskega sodišča vključiti v predlog proračuna države, ki ga Vlada določi v skladu z ZJF in predloži Državnemu zboru. Ministrstvo, pristojno za finance, mora navedene organe pred tem opozoriti na morebitna bistvena odstopanja v predlogih njihovih finančnih načrtov od temeljnih ekonomskih izhodišč za pripravo predloga proračuna in jim omogočiti, da jih v razumnem roku odpravijo.

Foto: Milan Skledar