V Državnem svetu je danes potekala 40. redna seja, na kateri so se državni svetniki seznanili letnimi poročili Evropskega računskega sodišča in Državne revizijske komisije ter z delom Statističnega sveta RS. Podali pa so tudi mnenje k Predlogu resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca pa je na pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance pozval državljanke in državljane Republike Slovenije, da se v čim večjem številu odločijo za cepljenje proti COVID-19 kot najbolj učinkovitemu javnemu ukrepu za preprečevanje te zahrbtne in nevarne bolezni.

Državni svetniki so na seji podprli dopolnjen predlog resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025, ki jo je v osnovni različici v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. To je po mnenju Državnega sveta pomemben strateški dokument, ker zagotavlja stroki in politiki trdno podlago za premišljeno in sistematično usmerjanje jezikovne situacije v družbi. Osredotoča se na področja jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti, na splošno jezikovno kulturo in jezikovno krajino, zakonodajne in druge pravno-veljavne dokumente slovenske jezikovne politike. V splošnem predlog resolucije po ugotovitvah Državnega sveta sledi tudi jezikovnim usmeritvam Strategije razvoja Slovenije 2030, to je zagotovitvi kakovostnega jezikovnega življenja za vse. Ugotovili so, da je zakonodaja, ki ureja javno rabo slovenščine, premalo zavezujoča in učinkovita, mestoma nejasna, dopušča različne interpretacije.

Uporaba slovenskega jezika v javnem prostoru je razpuščena, nad stanjem smo lahko zaskrbljeni, je pospremil obravnavo Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 državni svetnik Janoš Kern. pic.twitter.com/ludjro6yDa

— Državni svet (@DrzavniSvet) May 12, 2021

Po oceni Državnega sveta bi bilo treba okrepiti nadzor in ukrepanje pristojnih inšpekcijskih služb, obenem pa tudi ozaveščanje o pomenu in vlogi javne rabe slovenščine, še zlasti v javnih medijih. Državni svet še ocenjuje, da je tudi stopnja državne suverenosti odvisna od prizadevanja za ohranitev in razvoj nacionalnega jezika oz. tudi od jezikovne raznolikosti, ki dodatno krepi suverenost in integriteto države. Zato je pomembno podpreti tudi vpetost slovenskega jezika v znanost, v okviru katere je s pomočjo naprednih tehnologij mogoče razvijati visoko kakovostne in učinkovite jezikovne produkte, ki slovenskemu jeziku omogočajo preživetje v sodobnem digitalnem svetu.

V poročilu  Računskega sodišča za 2019 je Samo Jereb med drugim izpostavil, da se je povečalo število zahtevkov pri koheziji, črpanje sredstev iz skladov ESI pa je bila počasnejša, kar je povečalo neporavnane obveznosti za sklade ESI. pic.twitter.com/j9gkDF13QU

— Državni svet (@DrzavniSvet) May 12, 2021

Seznanili so se tudi z letnimi poročili, Evropskega računskega sodišča za leto 2019 in v nadaljevanju seje še z Letnim poročilom o delu Državne revizijske komisije za leto 2020. Pri slednjem Državni svet poudarja pomen premišljenega spreminjanja zakonodaje, ki ne sme ogrožati pravne varnosti. Pogoste spremembe zakonodaje namreč izjemno škodljivo vplivajo na vsa pravna področja. Za zagotavljanje pravne države in pravne varnosti pa je potreben čas za oblikovanje jasne pravne prakse. Državni svet se zato strinja z opozorilom revizijske komisije, da pogosto spreminjanje zakonodaje slabi pravno varnost v postopkih javnega naročanja tako pri naročnikih kot pri ponudnikih. Predvsem so na slabšem manjši naročniki in ponudniki, ki nimajo profesionalnih služb, ki bi se ukvarjale le z javnimi naročili.

Narašča trend vloženih zahtevkov, še intenzivneje na področju črpanja evropskih sredstev. Za obravnavo zahtevka Državna revizijska komisija potrebuje povprečno 13 delovnih dni, kar jo uvršča med najhitrejše državne organe, je izpostavil v poročilu predsednik Samo Červek. pic.twitter.com/1BGj2sm4Oc

— Državni svet (@DrzavniSvet) May 12, 2021

Na seji so predstavili tudi poročilo o delu Statističnega sveta RS v letu 2020. Svet je strokovno metodološko – posvetovalno telo za strateška in razvojna vprašanja državne statistike. Njegova zakonsko določeno naloga je, da razpravlja o vsebini programa statističnih raziskovanj, pri čemer lahko daje pobude glede sprememb ali dopolnitev programa. Leta 2020 se je svet sestal na štirih sejah, na katerih je bilo največ časa posvečenega poročilom o tekočih dejavnostih in o dopolnjevanju statističnih raziskovanj.
Pri točki pobude in vprašanja državnih svetnikov, je državni svetnik Tomaž Horvat podal pobudo za zagotovitev dodatne naprave za magnetno resonanco v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica. S tem se bo po njegovih besedah zagotovil enakopraven dostop do primerne in kakovostne zdravstvene obravnave, saj se bolnišnica zdaj sooča s težavami pri zagotavljanju ustrezne diagnostike na podlagi magnetne resonance, saj je obstoječa naprava za magnetno resonanco že zastarela in se pogosto kvari. Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je podala pobudo, naj se med prednostne skupine v okviru Nacionalne strategije cepljenja proti COVID19 v najkrajšem možnem času uvrsti zaposlene v turizmu. Tako bo slovenski turizem v obdobju največje krize konkurenčnejši in mu bodo zagotovljene večje možnosti uspešnega izhoda iz krize. Državni svetnik Branko Tomažič pa je na ministrstvo za finance naslovil vprašanja glede revizije državnih pomoči iz sheme davka na tonažo. V Državnem svetu in njegovih delovnih telesih je bilo namreč ob preteklih obravnavah predlaganih sprememb Zakona o davku na tonažo večkrat izpostavljeno domnevno sporno podeljevanje izdatnih državnih pomoči Skupini Splošna plovba in njeni večinski lastnici družbi Dohle ICL ter pomanjkljiv nadzor nad izvajanjem Zakona o davku na tonažo. Glede očitanega se tako postavlja vprašanje o izvedbi ustrezne revizije poslovanja v zvezi s shemo podeljevanja državnih pomoči na tem področju.
V nadaljevanju je Tomažič podal še pobudi Vladi za davčno razbremenitev kmetov za dodeljene sektorske državne pomoči iz naslova posledic izrednih razmer epidemije Covid-19, za plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. V letih 2020 in 2021 je bilo namreč tudi na področju kmetijstva sprejetih več ukrepov za reševanje posledic t. i. koronakrize. Ta pomoč je bila dodeljena zaradi izrednih razmer epidemije Covid-19 in škode, ki so jo kmetje v posameznih sektorjih utrpeli, zato bi jo bilo treba v skladu z veljavno 5. točko 26. člena ZDoh-2 oprostiti plačila dohodnine. Pomoč ne bi smela biti obravnavana kot obdavčljiv dohodek, saj se z njeno obdavčitvijo neupravičeno zmanjšujejo namenska sredstva. Izpostavil je še, da namen ukrepov kmetijske politike ni pridobivanje dodatnega dohodka in dobička, od katerega bi se plačeval davek, ampak ohranjanje konkurenčnosti, ohranjanje kmetovanja, varovanje okolja, zaviranje podnebnih sprememb, varovanje naravnih virov, ohranjanje poseljenosti Slovenije ter njene kulturne in naravne dediščine ter možnost prebivalstva, da kupuje lokalno pridelano hrano po dostopnih in sprejemljivih cenah.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je na pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance pozval državljanke in državljane Republike Slovenije, da se v čim večjem številu odločijo za cepljenje proti COVID-19 kot najbolj učinkovitemu javnemu ukrepu za preprečevanje te zahrbtne in nevarne bolezni. Epidemiološka slika se počasi umirja, k temu so botrovali tudi dobri odzivi za cepljenje med najbolj ranljivimi in ogroženimi skupinami državljanov. Glede na dejstvo, da imamo v Sloveniji trenutno cepiv dovolj tudi za ostale skupine, Državni svet poziva državljanke in državljane, da sledijo zgledu državnih svetnic in svetnikov ter strokovnih sodelavcev Državnega sveta, ki so to možnost množično izkoristili skladno z Nacionalno strategijo cepljenja že konec meseca marca. V zadnjem obdobju namreč kljub porastu obolelih nismo zaznali niti ene okužbe z novo koronavirusno boleznijo v kolektivu, kar dokazuje, da je cepljenje lahko izjemno učinkovit zaščitni ukrep, saj ščiti tako cepljenega kot tudi druge v njegovi bližini.

Foto in video: Milan Skledar / Skledar TV