Spoštovani gospe in gospodje;

cenjena ekselenca apostolski nuncij v RS mons. dr. Jean-Marie Speich;

spoštovani kolegi državni svetniki;

cenjeni ugledni predavatelji in razpravljavci;

spoštovani predstavniki medijev

spoštovano občinstvo, ki nas spremljate v dvorani in na daljavo;

…

V ŽIVO: Simpozij 30 let uveljavljanja svobodne veroizpovedi v RS: Vodni nagovor predsednika @DrzavniSvet @AlojzKovsca:https://t.co/YIweCU4Gsl

— S-TV Skledar (@skledar_tv) May 18, 2021

Toplo dobrodošli v Državnem svetu RS, drugem domu slovenskega parlamenta. Današnji simpozij je hkrati tudi uvod v praznovanje tridesetletnice samostojne države Slovenije, s katerim želimo v Državnem svetu ob različnih priložnostih, pa tudi temah, opozoriti na pomembnost in usodnost osamosvojitvenih in državotvornih trenutkov izpred treh desetletij. Slovenski duhovniki in Cerkev so v preteklosti igrali izjemno pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti, slovenske kulture in jezika ter seveda narodnih gibanj, ki so nas utrjevala v vztrajnem in trmastem prepričanju, da bomo Slovenke in Slovenci enkrat za vselej rešeni jarma tujega gospodarja zaživeli v lastni državi. Literarni velikan Janez Trdina je v svojih spominih zapisal, da so prav duhovniki mlade ogreli za slovenstvo še pred pomladjo narodov. S to narodnobuditeljsko dediščino je Slovenija končno postala samostojna demokratična država, a pot do njene končne uveljavitve je bila njeno mednarodno priznanje, ki pa je, zagotovo ne po naključju, prišlo med prvimi prav s strani Svetega sedeža 13. januarja 1992, dva dni pred Evropsko skupnostjo.

Verska svoboda je ena izmed temeljih človekovih pravic, ki jih določa slovenska Ustava v svojem znamenitem 5. členu. Obstaja vrsta drugih pravnih aktov, ki opredeljujejo in ščitijo pravico posameznika ali skupnosti do veroizpovedi, a ko gre za pravice do verovanja in zasebnih religijskih dejanj je Ustava tisti osrednji in temeljni akt, ki nas zavezuje ne le po črki zakona, temveč tudi moralno po sistemu občih družbenih vrednot. Kje smo danes na področju celovitega uveljavljanja človekovih pravic in svoboščin, trideset let kasneje, v času nenehnih sprememb, družbenega in tehnološkega napredka, pa hkrati v času vse večjih tveganj, groženj, pritiskov … Pretekla in polpretekla zgodovina nas je učila skozi trpke izkušnje, da je verska svoboda ena bolj ranljivih človekovih svoboščin in da je vloga države, ki se ima za demokratično in spoštuje vse človekove pravice, v tem procesu izjemno pomembna.

V komentarju Ustave iz leta 2002 je dr. Lovro Šturm izpostavil najbolj bistveno, in sicer, da je za razmerje med državo in cerkvijo ključnega pomena soodvisnost med svobodo religije in laičnostjo države. Gre za pogled, ki je lasten celotnemu sodobnemu evropskemu prostoru. Koliko verske svobode tolerira posamezna država kot normodajalec, ne sme biti torej razumljeno kot ideološko-politično vprašanje in je kot tako zelo pomembno za današnje razumevanje vloge oz. odnosa med verskimi skupnostmi in državo.

Na slovenskem ozemlju delujejo oz. so prisotne številne verske skupnosti, ki pa se med seboj razlikujejo ne le nazorsko, temveč tudi po številu svojih pripadnikov. Pestrost veroizpovedi je na naših oz. lahko rečemo kar evropskih tleh stalnica, trenutno v Republiki Sloveniji deluje več kot petdeset uradno registriranih verskih skupnosti. Pa vendar ne moremo mimo zgodovinskih dejstev, ki sem jih izpostavil že uvodoma, da so nekatere verske skupnosti na naših tleh že stoletja in da so prav zaradi svoje zgodovinske vloge aktivno sooblikovale tudi naš širši družbeni prostor. Prav zato je prav, da po tridesetih letih celostno spregovorimo o tej zgodovinski vlogi, o odnosu med Cerkvijo in državo ter o pravnem okvirju, ki ta razmerja določa in spodbuja. Duhovnost, človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju ter osmišljanje bivanja so teme, ki presegajo te pravno- formalne delitve, saj s svojo etično dimenzijo vplivajo tudi na vzgojno, kulturno, izobraževalno in socialno področje. Prav zato mora odnos verske skupnosti in države temeljiti na medsebojnem spoštovanju in priznavanju.

Zakon o verskih skupnosti nalaga državi, da spoštuje identiteto cerkva in verskih skupnosti ter vzpostavlja z njimi odprt in trajen dialog. Radi smo kritični in rečemo, da papir prenese vse ter da so besede pogosto nasprotne od dejanj. Zato ni dovolj, da o takšnem dialogu govorimo zgolj na deklarativni ravni. Religiozna in svetovnonazorska nevtralnost države pomeni, da je nepristranska, da religij in svetovnih nazorov, filozofij in ideologij niti ne podpira niti ne ovira. Zapoved nevtralnosti in prepoved vmešavanja v posameznikovo svobodo je zato ključna dolžnost države, še več, odsotnost dialoga hkrati pomeni, da je to razmerje porušeno ali ogroženo. Prav zato sem osebno vesel in počaščen, da lahko v Državnem svetu ponudimo prostor za dialoško debato med verskimi skupnostmi in državo, pa tudi znotraj samih verskih skupnosti. Današnji simpozij je tako odlična priložnost, da z distanco in nevtralnostjo poglobimo vzpostavljeno sodelovanje ter ga okrepimo z vidika dobrobiti posameznika, skupnosti in države.

In če smo začeli z Ustavo je prav, da tudi z njo zaključimo. Sedmi člen Ustave natančno določa razmerje med verskimi skupnostmi in državo, kjer je jasno in nedvoumno zapisano, da so država in verske skupnosti ločene in da so verske skupnosti enakopravne ter da je njihovo delovanje svobodno. Bistvo pravnih odnosov med državo in verskimi skupnostmi se kaže v skupku norm države, ki zadevajo te skupnosti oz. civilni ureditvi verske pojavnosti, to je verski svobodi. Država, ki se ima za demokratično in spoštuje človekove pravice, se zaveda omejenosti v izvajanju svoje moči nad verskimi skupnostmi, taka država se tudi zavzema za njihovo priznanje ter spodbuja in ščiti verske svobode. Po drugi strani pa verske skupnosti, ki znajo voditi trajen dialog druga z drugo ne le z državo, krepijo socialno in družbeno odgovorno vlogo države ter sooblikujejo identiteto naroda, ne le posameznika.

Ob zaključku simpozija poteka panelna medverska diskusija o rešenih in nerešenih vprašanjih verske svobode ... V ŽIVO https://t.co/DkJYAcFoCA pic.twitter.com/UbYAKMjoek

— Državni svet (@DrzavniSvet) May 18, 2021

Z veseljem bom prisluhnil razpravam v nadaljevanju, želim pa si, da postane takšna oblika širokega in vse-vključujočega sodelovanja, kot ga ponuja današnji program simpozija, trajna tudi v prihodnje.

Hvala za pozornost.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv