Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je kot častni pokrovitelj nagovoril udeležence mednarodne konference Dnevi korporativne varnosti 2021, ki je zaradi epidemioloških razmer potekala na daljavo.

V svojem uvodnem nagovoru je izpostavil etično razsežnost pasti vseobsežnega tehnološkega napredka, ki ga kot nujno zlo prinašata informatizacija in digitalizacija. Zgodba nove vrste mreženja je namreč zgodba z več možnimi scenariji prihodnosti, zato moramo kot širša skupnost, ki se virtualno povezuje, si virtualno izmenjava izkušnje, znanja in informacije, delovati v prvi vrsti odgovorno in etično. Kibernetska varnost ne zadeva le IT strokovnjake, o njej kot osrednji relevantni temi razmišlja vse več ljudi, nabor strokovnjakov s tega področja pa se vztrajno širi. Na napade in vdore na spletne strani in družbena omrežja nismo imuni niti kot država oz. javni servis, kaj šele kot posamezniki. Naša digitalna infrastruktura je dnevno ogrožena, bojim pa se, da nismo dovolj dobro pripravljeni na to, kar se nam lahko po najbolj črnih scenarijih zgodi v bližnji prihodnosti, še ocenjuje Kovšca. Predsednik državnega sveta je podelil tudi prestižno nagrado Slovenian Grand Security Award za najbolj varno slovensko mesto, ki je letos pripadlo Velenju in Sevnici.

VIDEO in FOTO: Na Mednarodni konferenci Dnevi korporativne varnosti v Ljubljani, udeležence nagovoril predsednik @DrzavniSvet @AlojzKovsca, priznanje Najbolj varna občina v roke županu Sevnice, Srečku Ocvirku, ki je tudi državni svetnik:
➡️↘️↘️ https://t.co/sjLvQjmJ7b pic.twitter.com/IMTjoMRb5C

— S-TV Skledar (@skledar_tv) May 26, 2021

Institut za korporativne varnostne študije je v sodelovanju s Slovenskim združenjem korporativne varnosti organiziral odmeven mednarodni dogodek Dnevi korporativne varnosti 2021 z osrednjo temo posvečeno povečanju odpornosti organizacij v dobi digitalizacije, s posebnim poudarkom na izzivom kibernetske varnosti in zaščito kritične infrastrukture. Dogodek, ki je potekal v času od 25. do 26. maja 2021, je v svojem programu združil predstavitve in razprave na okroglih mizah najpomembnejših strateških in strokovnih odločevalcev s tega področja.

Na konferenci smo lahko spremljali vrsto zanimivih predavanj v on-line okolju. Otvoritveno predavanje je tokrat pripadlo strokovnjaku za kibernetsko varnost v podjetju Telekoma Slovenije. V nadaljevanju smo lahko prisluhnili dvema mednarodnima strokovnjakoma s področja telekomunikacij. V zelo zanimivih predavanjih sta odstrla možna tveganja, ki jih prinaša uvedba nove tehnologije 5G. Drugi sklop je bil namenjen kritični infrastrukturi in pregledu nekaterih projektov, ki jih financira Evropska komisija. Gre izpostaviti dobre prakse in spoznanja projekta Infrastress, v katerem sodeluje tudi Institut za korporativne varnostne študije. Sledil je sklop predavanj, ki so bili namenjeni kibernetski varnosti v kritični infrastrukturi in upravljanju s tveganji v takih sistemih. V zaključku delovnega dneva se je odvila odmevna okrogla miza z vidnimi strokovnjaki s področja korporativne in informacijske varnosti. Udeleženci so poskušali odgovoriti, na kakšen način Zagotoviti odpornost kritičnih organizacij za njihovo neprekinjeno delovanje v dobi informacijske družbe in seveda, kaj smo se naučili v času epidemije.

Foto in video: Milan Skledar / Skledar TV

Nagovor predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce na 12. mednarodni konferenci »Dnevi korporativne varnosti 2021«

26. maj 2021

Spoštovane udeleženke in udeleženci letošnje konference;

cenjeni predsednik programskega in organizacijskega odbora konference dr. Denis Čaleta;

visoki gostje ter ugledni referenti;

vsa zainteresirana javnost, ki nas spremlja na daljavo …

Vsem skupaj prisrčen pozdrav v imenu Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta, in seveda tudi v svojem osebnem imenu. V veliko čast mi je, da imam tudi letos to ekskluzivno priložnost sodelovati na tako odmevnem in visoko strokovnem mednarodnem dogodku ter zaradi epidemioloških razmer sicer zgolj na daljavo, podeliti prestižno nagrado Slovenian Grand Security Award za najbolj varno slovensko mesto.

Prav po zaslugi organizatorjev je tovrstno srečanje oz. mreženje, ki se zlasti posveča trendom na področju upravljanja z varnostnimi tveganji ter izmenjavi primerov dobrih praks, velika pridobitev ne le za udeležence, temveč tudi za nas, ki opolnomočeni z novimi znanji in pravimi informacijami tako lažje sledimo izzivom časa, v katerem je zlasti v ospredju zaskrbljujoča in naraščajoča varnostna ogroženost. Seveda imam tukaj na prvem mestu v mislih kibernetsko varnost. Če smo še pred nekaj leti o tem malo govorili, zgolj kot o nekem oddaljenem in filmsko fikcijskem problemu, je danes povsem drugače. Že lansko leto sem poudaril, da se nahajamo na novem bojišču premišljenih napadov preko operacijskih in drugih sistemov, s programskimi orodji, ki iščejo ranljiva omrežna vrata in lahko s tem v temeljih ogrozijo delovanje mikro ali makro infrastrukturnih in gospodarskih sistemov. Informacijska in kibernetska tveganja so se spričo novega korona virusa, ki je dobesedno ohromil in paraliziral javno življenje, skokovito povečala, saj se je naša družba zavoljo pospešene digitalizacije soočila z vrsto novimi varnostnimi izzivi.

Zato ni naključje, da je osrednja nit vaše letošnje konference povezana prav z novimi varnostni izzivi in njihovim vplivom na uspešno delovanje organizacij. Z veseljem bom prisluhnil ekspertom ter sogovornikom naslednjega strateškega pogovornega omizja o tem, kakšna so najnovejša spoznanja in raziskovalne ugotovitve, predvsem pa, kako uspešni smo Slovenci pri prenosu teh znanj v prakso.

Sam nisem ekspert za varnost, zato bi želel ob tej priložnosti spregovoriti mogoče nekaj besed o etični razsežnosti pasti vseobsežnega tehnološkega napredka, ki ga kot nujno zlo prinašata informatizacija in digitalizacija. Zgodba nove vrste mreženja je namreč zgodba z več možnimi scenariji prihodnosti, zato moramo kot širša skupnost, ki se virtualno povezuje, si virtualno izmenjava izkušnje, znanja in informacije, delovati v prvi vrsti odgovorno in etično. Kibernetska varnost ne zadeva le IT strokovnjake, o njej kot osrednji relevantni temi razmišlja vse več ljudi, nabor strokovnjakov s tega področja pa se vztrajno širi. Na napade in vdore na spletne strani in družbena omrežja nismo imuni niti kot država oz. javni servis, kaj šele kot posamezniki. Naša digitalna infrastruktura je dnevno ogrožena, bojim pa se, da nismo dovolj dobro pripravljeni na to, kar se nam lahko po najbolj črnih scenarijih zgodi v bližnji prihodnosti. Kako zagotoviti večjo odpornost te digitalne infrastrukture, je nekaj, kar zadeva sinergijo znanj, njihovega prenosa v prakso na najvišji etični ravni. Kot družba bomo varni, torej zaščiteni, le toliko, kolikor bo zaščiten naš najbolj ranljiv član. Zato je moja varnost hkrati tvoja varnost oz. naša skupna varnost. Več o tem bo zagotovo povedano na okrogli mizi v nadaljevanju.

Naj ob koncu dodam le še to, odnos zasebno - javno je kompleksen in ga moramo resno upoštevati pri zagotavljanju in izvajanju optimalne informacijske varnosti. Porušeno ravnovesje ima lahko namreč uničujoče posledice za odprto demokratično družbo, v kateri živimo in se razvijamo. Kako naj ta tveganja obvladujemo na legalen, moralen in legitimen način, pa je stvar vseh nas, ne le peščice strokovnjakov. V prihodnje nas torej čaka etični dogovor posebne vrste.

Dovolite mi, da ob tej priložnosti iskreno čestitam letošnjim prejemnikom nagrade "Slovenian Grand Security Award", vsem, ki nas spremljate v dvorani in na daljavo, pa želim v teh dneh nadvse zanimivo strokovno razpravo.

Hvala.