author profile
Državni svet RS

Pon, 7. jun 2021 ob 10:00

Deli
Fotografije

Odpri galerijo

Državni svet Republike Slovenije, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  ter European Declaration on Food, Technology and Nutrition Network ob svetovnem dnevu varnosti hrane prirejajo že 3. konferenco, ki pravkar poteka v živo iz dvorane Državnega sveta. Vabljeni k spremljanju.

Nagovor predsednika Državnega sveta RS Alojza Kovšce na 3. Konferenci ob svetovnem dnevu varnosti hrane 2021

Spoštovane gospe in gospodje;

spoštovani profesor dr. Peter Raspor, predsednik programsko-organizacijskega odbora;

spoštovani minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek;

cenjeni ostali gostje in vsi, ki nas spremljate na daljavo …


veseli me, da vas lahko ob svetovnem dnevu varne hrane pozdravim v imenu drugega doma slovenskega parlamenta in seveda v svojem imenu. Kaj vse stoji za tem, da potrošniki lahko uživamo varno hrano, se vsakodnevno verjetno niti ne zavedamo. Prehrana je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na naše zdravje in s tem zdravje celotne družbe, zato je nujno, da z ustreznimi mehanizmi na državni ravni poskrbimo, da na naše krožnike ne bi prišla nepreverjena hrana ali hrana sumljivega izvora, da se morebitne tovrstne primere pravočasno zaustavi, javno izpostavi in opozori na posledice, ki jih uživanje take hrane prinaša. Varnost hrane je skupna odgovornost in zaveza vseh deležnikov v agroživilski verigi, saj se napak na žalost ne da vedno popraviti. Bistveno vlogo pri zagotavljanju varnosti hrane igra zakonodaja, ki se mora prilagajati realnosti v svetu kot tudi tehnološkim in tržnim spremembam vzdolž živilsko prehranske oskrbovalne verige, ki so pogojene s klimatskimi, tehnološkimi in političnimi spremembami. Poenostavljeno bi lahko rekli, da nam tukaj najbolj pomaga zdrava kmečka pamet, kar pomeni, da z naravo lepo in skrbno ravnamo, da je ne onesnažujemo s težkimi pesticidi in škropivi, ki jih nato v telo vnašamo s hrano, z njimi zastrupljamo prst … A težnja po dobičku, hitri proizvodnji in zaslužkih, velikih količinah proizvedene hrane s tem ne gredo z roko v roki. Zato so institucije v državi, ki doprinašajo k varnosti hrane, nujno potrebne in morajo biti jasno razpoznavne ter transparentne v svojem delovanju.

Za varnost hrane in preprečevanje tveganj za zdravje potrošnika skrbijo številne vladne, nevladne organizacije, strokovna in interesna združenja. Zakonodaja, standardi, mehanizmi in sledljivosti vseh vrst morajo biti usmerjeni v varovanje posameznika, da kupi in uživa varno hrano. Države se vedno bolj zavedajo, da je proizvodnja hrane strateška naložba, epidemija COVID-19 je to pokazala v že bolj izraziti luči, ko se pretrgajo transportne povezave za mednarodno trgovino se to lahko zgodi tudi za živilske proizvode. Nekatere države stremijo k prehranski neodvisnosti, tudi pri nas bi morali stremeti k čim višji prehranski samooskrbi. Zakaj?

Lokalno pridelana hrana pride brez dolgih transportnih poti, zato ohrani večjo svežino in je bolj zdrava, prav tako pa prispeva k manjši okoljski obremenitvi in manjšemu ogljičnemu odtisu. Slovenski pridelovalci mesa v primerjavi z ostalimi evropskimi porabijo izjemno malo antibiotikov, s tem bi se morali glasneje pohvaliti in tudi tako ozaveščati potrošnika ter ga navajati na čim večjo porabo domačega mesa. Lokalno pridelana hrana hkrati spodbuja poseljenost in ohranjanje ter razvoj podeželja in kulturne krajine, ohranja avtohtone živalske in rastlinske vrste, ki jih namesto nas ne bo ohranil nihče. Da si je Slovenija pridobila naslov Evropska gastronomska regija 2021 se skriva tudi v tem, da so osnova slovenske kulinarike doma pridelana živila, ki so kakovostna, zdrava in polna naravnih okusov. Zagotovo se boste strinjali z mano, da brez kakovostnih sestavin ne more biti dobre in vrhunske kulinarike.


Temelj mnogih pozitivnih sprememb v smeri varne in ekološke hrane je izobraževanje, tako kmetov oz. pridelovalcev kot potrošnikov, kar pa se začne že v otroštvu in mladosti. Zato Državni svet že vsa leta sodeluje in podpira projekte, kot so Tradicionalni slovenski zajtrk in vsa prizadevanja na področju zaščite in promocije čebel in čebelarstva. Naši državni svetniki dajejo različne pobude in vprašanja glede zagotavljanja sledljivosti in označevanja hrane, podelitve znaka izbrana kakovost, glede debirokratizacije na področju kmetijstva, glede ničelne stopnje zmanjševanja obdelovalnih kmetijskih površin … Državni svet podpira tudi promocijske aktivnosti resornega ministrstva, kot je projekt »Naša super hrana«.


Komisija DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred nekaj dnevi tako v svojem poročilu k Predlog stališča Republike Slovenije do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave zapisala, da mora imeti hrana, tudi ekološko pridelana, kot strateška surovina, ki je najbolj primarna človekova potreba, urejen trg. Zato je nujno opredeliti, kaj je naš zeleni nacionalni dogovor – dogovor za hrano. Komisija je že večkrat opozorila na problematiko nacionalne samooskrbe, ki je v veliki meri posledica pomanjkanja jasne nacionalne kmetijske strategije. Zgolj s strateškim načrtovanjem lahko dosežemo stalnost in stabilnost slovenskega kmetijstva ter zagotovimo večjo samooskrbo. Komisija je v svojem stališču ob obravnavi tega akcijskega načrta poudarila, da je zastavljen cilj o ekološkem načinu obdelave najmanj 25 odstotkov kmetijskih zemljišč do leta 2030 za nas zelo ambiciozen, predvsem glede na zmanjševanje števila ekoloških kmetij v Sloveniji. Velik potencial za povečanje potrošnje ekoloških proizvodov pri javnih naročilih predstavlja zvišanje kvote obveznih naročil ekološke in lokalno pridelane hrane. Z namenom funkcioniranja trga je nujen tudi proces digitalizacije ponudbe slovenske hrane.


Živimo v družbi permanentnega tveganja, kjer je možnost izpostavljenosti različnim dejavnikom tveganja visoka in ne vedno predvidljiva, zato je na nas, da z ustreznimi mehanizmi poskrbimo za zdravo in varno hrano. Kljub dejstvu, da imamo v Sloveniji dobro poskrbljeno za varnost živil, so potrošniki večinsko nezaupljivi in previdni. Kar pomeni, da imamo veliko odgovornost, da temu področju namenimo več pozornosti, sredstev in znanja. Uvajanje novih tehnologij, embalaž, živil, medijske afere … prinaša nova dodatna tveganja in nezaupanje. Upanje, da se to neravnovesje popravi vidim v natančnejši analitiki in boljšem informiranju. K slednjemu bo nekaj malega doprinesla tudi današnja konferenca.

Želim vam uspešno konferenco in da bi se svetovni dan varne hrane obeleževal kar se da širše, kot zgolj na ravni političnih odločevalcev ter okoljskih entuziastov, prav zato v Državnem svetu skrbimo za prenose posvetov v živo, da so le-ti dostopni vsakomur, ki ima interes preprosto biti zraven.

Hvala za pozornost.

Komentarji
Najbolj obiskano
Zadnje objave
Prijatelji

Prijatelji

Branko Gaber
Zadnji komentarji
Facebook
Twitter
Zdaj se predvaja
drzavnisvet
V ŽIVO: 3. Konferenca ob svetovnem dnevu varnosti hrane 2021