author profile
Državni svet RS

Pon, 27. sep 2021 ob 13:57

Deli
Fotografije

Odpri galerijo

(sobota, 24. september 2021)

Spoštovane gospe in gospodje;

cenjeni predsednik Kinološke zveze Slovenije gospod Roman Rovanšek s sodelavci;

spoštovani ostali visoki predstavniki, cenjeni gostje in vsi, ki ste se udeležili slovesnosti ob 100. obletnici delovanja kinologije na slovenskem …

Vedno se z veseljem tako v svojem imenu kot v imenu predsednika Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta, udeležujem obletnic delovanja posameznih društev ali organizacij, saj to priča o tradiciji udejstvovanja, o globokih koreninah, ki jih je društvo ali organizacija pognalo v teh letih delovanja, in neizbrisnem pečatu, ki ga puščajo na svojem področju. Priča o tem, koliko volje in dela, mogoče tudi poguma je bilo potrebnega, da se je neka dejavnost organizirala, se vsa ta leta ohranila in tudi razvijala. Sto let delovanja neke organizacije, kot je vaša, ni naključje, temveč sad dolgoletnih nesebičnih prizadevanj številnih posameznikov, ki niso živeli in delali le zaradi svojih lastnih interesov, temveč so imeli posluh tudi ali pa predvsem za skupne strokovne in nacionalne cilje, osredotočene na kinološko področje.

Na slovenskih tleh se je kinologija razvijala postopno. Že leta 1907 je zabeležena ustanovitev Slovenskega lovskega društva kot predhodnice organiziranega dela slovenskih kinologov, v katerem so bili še posebej aktivni tisti lovci, ki so imeli ptičarje in so jih šolali, saj so imeli v okviru tega društva svojo kinološko sekcijo. Zasledimo lahko, da se je nato postopoma, predvsem pa po prvi svetovni vojni, med slovenskimi kinologi razvijala zavest, da bi se morali kinološko organizirati, podobno kot je to že bilo v nekaterih delih Evrope. Tako je bil 23. februarja 1921 leta ustanovljen Klub ljubiteljev ptičarjev, prva kinološka organizacija pri nas.

Sledila so leta, ko so se ustanavljali posamezni kinološki klubi, ki so se kasneje leta 1958 osamosvojili in združili v Zvezo klubov za vzrejo športnih in službenih psov Slovenije. Z zavzetim delovanjem je zveza postala ena najbolj aktivnih kinoloških organizacij v takratni Jugoslaviji in je leta 1976 združevala že 12 istoimenskih klubov s približno 2600 člani.

V marsičem ste orali ledino, postali strokovno in organizacijsko še bolj učinkoviti. Vse priznanje vam gre za vašo angažiranost in vaš boj za mednarodno priznanje, tako slovenskih avtohtonih pasem kot tudi za priznanje vašega načrtnega strokovnega dela. Omeniti velja vašo skrb za vzrejo čistopasemskih psov, za ohranitev edine avtohtone pasme Kraški ovčar, za šolanje psov, spregledati pa ne smemo niti uspehov vaših tekmovalcev v raznih tekmovalnih disciplinah, uspehov z reševalnimi psi, lovskimi psi in ostalimi tudi na evropskem in svetovnem nivoju. Ponosni ste lahko na več desetletno uspešno organiziranje mednarodnih in evropskih razstav ter svetovnih prvenstev šolanih psov. Da ste si prislužili velik ugled strokovne mednarodne kinološke javnosti, priča tudi podatek, da ste bili predsedujoči Mednarodni kinološki zvezi med letoma 1939 in 1948 pod vodstvom takratnega predsednika dr. Ivana Lovrenčiča.

Pomembne mejnike ste postavili tudi na področju vzreje. Zveza klubov je bila prva, ki je med kinološkimi organizacijami, tako v Sloveniji kot tudi v takratni Jugoslaviji, leta 1969 uvedla vzrejne preglede in vzrejna dovoljenja. Po letu 1977 jih je po vašem vzoru uzakonila tudi Jugoslovanska kinološka zveza za vso Jugoslavijo in za vse pasme. Takšni vzrejni pregledi, vzrejne knjižice in vzrejni listi s simboli hib so ostali nespremenjeni v glavnem še do danes. Izjemno pomembno za zgodovino Kinološke zveze Slovenije je bilo tudi njeno sprejetje v redno članstvo mednarodne zveze leta 1995.

Spoštovani,

Kinološka zveza Slovenije je predvsem po zaslugi dolgoletne strokovno bogate tradicije in vztrajnosti nekaterih nesebičnih kinologov ostala močna in mednarodno ugledna kinološka organizacija, ki se zaveda svoje pomembne vloge v družbi. Ponosno se lahko ozira na svojo ustvarjalno preteklost, a je po drugi strani tudi odgovorna za nadaljevanje tradicije in bodočnost kinologije na Slovenskem in širše.

Zato vam želim, da bi samozavestno in ponosno praznovali jubilej – 100 let sistematičnega požrtvovalnega dela in vseh dosedanjih dosežkov. Iz lastnih izkušenj lahko potrdim, da je pes bil in ostaja človekov najboljši prijatelj, ne glede na vse. Je tisti, ki nas vedno pričaka z navdušenjem, ki nas zna razvedriti, ko to potrebujemo, in nenazadnje preko vsakodnevnih sprehodov skrbi za našo povezanost z naravo, nas utrjuje v čuječnosti in tako potrebni empatiji. Naj vas to navdihuje za še veliko uspešnih in odmevnih let. Mi vam bomo z veseljem stali ob strani.

Teme
praznujemo
Komentarji
Najbolj obiskano
Sorodne vsebine
Zadnje objave
Prijatelji

Prijatelji

Branko Gaber
Zadnji komentarji
Facebook
Twitter
Zdaj se predvaja
drzavnisvet
Nagovor predsednika Državnega sveta RS Alojza Kovšce na slovesnosti ob 100-letnici delovanja kinologije na slovenskem