Prisilni izbris pravnih oseb je po 22 letih dobil svoj epilog.

Na današnji novinarski konferenci so predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, državni svetnik Mitja Gorenšček in Jane z Mohorič v imenu oškodovancev in Zasebnega zavoda za zaščito podjetništva ZZZP-CINIP  predstavili problematiko prisilnih izbrisov pravnih oseb in nedavno sprejete zakonodajne rešitve, ki to krivico popravljajo.  

Leta 1999 sprejet Zakon o finančnem poslovanju podjetij je povzročil izbris pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. junija 1999 do 15. januarja 2008. To je pomenilo, da so obveznosti izbrisane družbe prešle na družbenike, ki so bili primorani te obveznosti dejansko plačati. V primeru prehoda obveznosti na družbenike na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij se ni ugotavljalo obstoja pogojev za spregled pravne osebnosti, ampak so morebitne obveznosti izbrisanih družb prešle na njihove družbenike na podlagi domneve, da so družbeniki neomejeno prevzeli te obveznosti. Tak prenos obveznosti je nasprotoval temeljem korporacijskega prava in je nesorazmerno posegel v zasebno lastnino družbenikov. 

Državni svet je zato podal zakonodajno pobudo za odpravo teh krivic. Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. junija 1999 do 15. januarja 2008 – ZOKIPOSR je bil v Državnem zboru RS sprejet 18. novembra 2021, po objavi v Uradnem listu RS pa bo v veljavo stopil 15. decembra 2021.

Temeljni namen sprejetega zakona je omogočiti pravično zadoščenje tistim družbenikom, ki so iz svojega osebnega premoženja plačevali dolgove izbrisanih kapitalskih družb, tako da se jim vsaj delno povrne povzročena škoda. Zakon priznava neposredno premoženjsko škodo, ni pa možno uveljavljati morebitne nepremoženjske škode ali posredne škode. Upravičenci na podlagi tega zakona prejmejo povračilo v višini 60 % ugotovljene škode, ki je opredeljena kot znesek, ki ga je upravičenec plačal za obveznosti izbrisane družbe. Izjemo predstavljajo primeri, če je bila za poplačilo obveznosti izbrisane družbe prodana hiša ali stanovanje, v kateri je upravičenec prebival. V teh primerih se upravičencu povrne vrednost s pogodbo dogovorjene kupnine oziroma če je bila nepremičnina prodana v izvršilnem ali drugem sodnem postopku, v tem postopku ocenjena vrednost nepremičnine ali dosežena prodajna cena, če je bila višja od ocenjene vrednosti. Prva izplačila bodo v letu 2023.

Novi zakon pa upošteva tudi položaj upnikov, ki imajo do družbenikov izbrisanih družb terjatev na podlagi sodne odločbe, ki temelji na določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, ki ni bila plačana ali ni drugače prenehala in terjatev iz tega naslova ni zastarala. Z uveljavitvijo zakona se šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do teh upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga.

Postopek za uveljavljanje zahtevkov na podlagi tega zakona se začne z vložitvijo predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu, ki se mora do predloga opredeliti v roku treh mesecev od prejema. Če v treh mesecih upravičenec in Državno odvetništvo ne skleneta sporazuma o izplačilu odškodnine, lahko upravičenec vloži tožbo, o kateri bo odločalo pristojno sodišče. 

Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca je ob tem dejal: »Veseli me, da je po vseh teh letih pravnim osebam s tem zakonom omogočena vsaj delna povrnitev nastale škode. Takrat je to številne družbenikepahnilo v težko situacijo, da so morali za poplačilo obveznosti prodajati tudi svoje hiše ali stanovanja.«

Natančna kronologija dogajanja okrog izbrisanih podjetnikov je predstavljena v knjigi »Zakaj ste nas kaznovali«.