Še zadnjič letos so se na redni seji, že 46. sestali državne svetnice in svetniki. Podprli so dopolnjen predlog Zakona o debirokratizaciji, brez podpore pa sta ostala predlog Zakona o socialno varstvenih prejemkih in predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo.

Državni svet je podprl dopolnjen predlog Zakona o debirokratizaciji (ZDeb), ki predstavlja prvi zakonodajni paket na poti k zmanjšanju administrativnega in regulatornega bremena v javni upravi in k izboljšanju učinkovitosti njenega poslovanja. Državni svet se zaveda, da procesa debirokratizacije ni moč zaključiti le z enim krovnim zakonom, je pa prva faza nujna, da se ugotovijo jasne časovne meje in točen obseg prenormiranega pravnega reda, ki je pred ustanovitvijo Strateškega sveta za debirokratizacijo vseboval več kot 30.000 pravnih aktov, od katerih so najstarejši segali v leto 1946. Dopolnjen predlog zakona daje pravno podlago za vzpostavitev uradnega registra, ki bo v dobi digitalizacije in informatizacije omogočil enostaven dostop in jasen pregled nad uradno prečiščenimi besedili državnih predpisov. Državni svet pričakuje čimprejšnjo predložitev napovedanega naslednjega zakonodajnega paketa, ki bo naslovil ostala področja, ki čakajo na uveljavitev ukrepov za debirokratizacijo.

Na seji so obravnavali tudi predlog zakona o spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki pa ni dobil podpore. Državni svet ugotavlja, da predlog zakona odpira zlasti vprašanja, ki bi se jih prvenstveno moralo reševati v okviru socialnega dialoga. Zato želi predvsem spodbuditi Vlado RS in pristojno MDDSZ za čimprejšnjo oživitev socialnega dialoga v zvezi z izpostavljenimi vprašanji, ki se dotikajo tako socialne zaščite posameznika kot tudi pogojev za delovanje gospodarstva.

Državni svetniki niso podprli predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-F), saj naj bi Vlada RS na podlagi javnih razpisov, ki bodo objavljeni najmanj trikrat letno, odločala o vlogah za dodelitev koncesij, in sicer na podlagi meril, določenih v ZIS-F. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZIS-F bi se povečalo število prirediteljev klasičnih iger na srečo iz trenutnih dveh na pet prirediteljev. Ker predlog zakona ne upošteva stališč ključnih deležnikov v obstoječem sistemu in ker Državni svet ocenjuje, da obstoječi loteriji (Loterija Slovenije in Športna loterija Slovenije) ustrezno zapolnjujeta vrzel pri skrbi za delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij, podpira sedanji model sodelovanja države, loterij ter invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij ter nasprotuje rušenju dobro delujočega modela iger na srečo. Presenetila jih je tudi neprepričljivost zakonskih rešitev in njihova obrazložitev, ki je v nekaterih delih nedorečena. Državni svet prav tako opozarja, da so ga nekateri ključni deležniki že pozvali, naj v primeru sprejetja predložene zakonske novele nanjo vloži odložilni veto.

V nadaljevanju seje so se državni svetniki seznanili še s Predlogom Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027, v okviru katerega ima Slovenija na voljo 1,78 milijarde evrov sredstev iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Med drugim so poudarili pomen kmetijskih subvencij, ki naj bodo namenjene le tistim, ki dejansko kmetujejo, torej zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano. To bi imelo posredni učinek tudi na večjo prehransko varnost in višjo samooskrbo. Ob tem Državni svet še ugotavlja, da beležimo najnižjo samooskrbo pri zelenjavi, ki pa je v SN SKP 2023–2027 izključena iz proizvodno vezanih plačil.

Državni svetniki so se seznanili tudi s Partnerskim sporazumom za obdobje 2021–2027 in Izhodišči Programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, ki jih je predstavila mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V nadaljevanju seje pa je Državni svet podal tudi zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 37., 38., 39. in 40. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki naj se jo obravnava prednostno.

Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov so se ponovno nanašala na različna področja. Dr. Matjaž Gams je predlagal spremembe ureditve plačnega sistema tako, da se bodo ustrezno dvignile plače mladih zdravnikov, raziskovalcev in asistentov. Zaradi sprememb plačnega sistema v zadnjih letih, ki so spremenile normalna razmerja v prvotni plačni tabeli, so v slabšem položaju intelektualno zahtevnejši poklici, ki se s finančnega vidika izenačujejo s tistimi, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe in intelektualnih sposobnosti. Zato poziva Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da oblikujejo delovne skupine, ki bodo poiskale rešitve za opisano problematiko in pripravile spremembe ureditve plačnega sistema tako, da bodo ustrezno dvignile plače mladih zdravnikov, raziskovalcev in asistentov. Dr. Matjaž Gams je vsem tem trem ministrstvom predlagal tudi, naj pripravijo spremembe pravne ureditve, ki bodo uvedle denarno kazen ob dokazani subjektivni odgovornosti prenašalca nalezljive bolezni za negativne zdravstvene posledice ali celo smrt druge osebe ter denarno kazen za razširjanje neresničnih informacij, škodljivih življenju.

Državna svetnika Bojan Režun in Tomaž Horvat pa sta na Vlado RS in Ministrstvo za zdravje naslovila sedem vprašanj v zvezi načrtom zagotavljanja zadostnega števila zdravstvenih delavcev v mreži zdravstvenega varstva na primarni ravni s poudarkom na razvojni regiji Severne Primorske in posledično zagotovitev izboljšanega dostopa in kakovosti zdravstvene oskrbe za paciente. Zdravstveni domovi razvojne regije Severne Primorske (Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin) in drugod po Sloveniji, ki so temelj slovenskega zdravstvenega sistema, se namreč že več kot 20 let spopadajo z velikimi težavami zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov, pediatrov in ginekologov.

Državni svetnik Danijel Kastelic je na Ministrstvu za pravosodje ter Ministrstvu za okolje in prostor naslovil vprašanji glede dostopnosti sodišč gibalno in senzorno oviranim invalidom. Slovenska sodišča trenutno invalidom ne omogočajo povsod ustreznega dostopa do prostorov, v katerih sodišča izvajajo svoje pristojnosti, kar predstavlja kršitev človekovih in pravic invalidov.

Državna svetnica Bojana Potočan pa sprašuje Vlado RS, zakaj še ni sprejela Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami, saj je zadnji veljavnost potekla leta 2014. Zato je dala pobudo, naj to čim prej pripravi in predloži Državnemu zboru.

Na Ministrstvo za infrastrukturo je vprašanja glede porabljene in plačane električne energije, ki jo za svoje delovanje porabi Skupina Talum, naslovil državni svetnik Marjan Maučec. Medtem ko je državni svetnik Franci Rokavec ministrstvu predlagal, naj pripravi projektno dokumentacijo za nadgradnjo trase železniške proge med Ljubljano in Zidanim mostom tako, da bo ta omogočala hitrosti vlakov najmanj 120 km/h in za katero je že bila izdelana idejna zasnova. S tem bi skrajšali potovalni čas in povečali konkurenčnost tako javnega potniškega prometa na območju železniške proge med Ljubljano in Zidanim mostom kot tudi mednarodnih železniških povezav na TNT omrežjih.

Državni svetnik Branko Tomažič je Vladi RS predlagal, naj znatno omeji uporabo oziroma vsebnost konzervansa natrijevega nitrita (E250) v mesnopredelovalni industriji s tem, da se določi njegove najvišje dopustne vrednosti. Uživanje živil, obdelanih z natrijevem nitritom (E 250), ima dokazano negativne posledice za zdravje, saj lahko med drugim povzroča raka na debelem črevesu. S tem bi posredno vplivali tudi na uvoz mesa in mesnih izdelkov vprašljive kakovosti, hkrati pa bi se ozavestilo potrošnika o zdravi prehrani in ga spodbudilo tudi k nakupu lokalno pridelanih mesnin.

Državni svetnik Ladislav Rožič pa je na Ministrstvo za obrambo ter Ministrstvo za infrastrukturo naslovil vprašanja glede pogojev za postavitev električnih polnilnic, skrbi za požarno varnost in zaščito objektov v primeru požarov, sproženih zaradi kratkega stika v električnih vozilih, in ustrezne opremljenosti gasilskih enot za gašenje tovrstnih požarov. Električna vozila v nasprotju z vozili z notranjim izgorevanjem pri polnjenju predstavljajo tveganje za pojav požara, ki lahko izvira iz električne inštalacije ali baterije. Zahtevnejše je tudi posredovanje pri gašenju gorečih električnih avtomobilov.