author profile
Državni svet RS

Pon, 17. jan 2022 ob 10:06

Posvet Dostopen in vzdržen javni zdravstveni sistem do 2030 – vidik pacienta
 author profile
Državni svet RS

Pon, 17. jan 2022 ob 10:06

Deli
Fotografije

Ljubljana, 14. januar 2022

Državni svet Republike Slovenije in Fakulteta za pravo in poslovne vede, ki deluje v okviru Katoliškega inštituta, sta v petek, 14. 1. 2022, v dvorani Državnega sveta so-organizirala posvet z naslovom Dostopen in vzdržen javni zdravstveni sistem do 2030 – vidik pacienta. S posvetom se je želelo osvetliti tematiko, ki se dotika vsakega državljana, predstaviti poglede različnih deležnikov v sistemu, s poudarkom na njegovih uporabnikih – pacientih, ter s primeri dobre prakse iz tujine javnost seznaniti z izkušnjami primerljivih evropskih držav in njihovo uspešno implementacijo posameznih rešitev. Udeležence posveta so nagovorili državni svetnik Igor Antauer, vodja Interesne skupine delodajalcev; ddr. Anton Stres, rektor Katoliškega inštituta, ter mag. Peter Požun, predsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. V okviru prispevkov in izhodišč za diskusijo se glede na trenutne epidemiološke razmere razpravljavci niso mogli izogniti posledicam pojava virusa COVID-19 na zdravstveni sistem v državi, ki je zlasti njegovemu javnemu delu zamajal temelje in razgalil njegove pomanjkljivosti in boleče rane.

Kot rdeča nit, izpostavljena že v naslovu posveta, se je v predstavitvah prispevkov pojavljal predvsem pacient, kateremu potrebam bi se morali prilagajati tudi sprejeti ukrepi oziroma spremembe ali nadgradnje sistema. Brez slednjih namreč, kot je bilo večkrat izpostavljeno, sistem ne bo več dolgo vzdržen. Pri tem so se udeleženci posveta strinjali, da bi sistem potreboval dodatna sredstva, a je bilo hkrati opozorjeno na to, da zgolj povečanje mase navedenih sredstev ne bo avtomatično zagotovilo tudi višje stopnje dostopnosti do storitev ali njihove višje kakovosti.

Glede samih virov, iz katerih bi se lahko črpalo dodatna finančna sredstva, pa so bila izražena različna stališča in ideje. Tako je bilo slišati razmišljanja, da naj sredstva zagotovi država iz proračuna, pa tudi nove ideje, ki izhajajo iz raziskave Fakultete za pravo in poslovne vede z naslovom Prakse zdravstvenih sistemov izbranih držav EU – da naj se tudi v slovenskem zdravstvenem sistemu opredeli vlogo različnim oblikam prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, v povezavi z reformo davčnega sistema in pravno ureditvijo spodbud posameznikom ter podjetjem za pristop k prostovoljnim zavarovanjem.  

Kot osnova za več zbranih sredstev ter njihovo bolj učinkovito porabo so bili v okviru udeležencev okrogle mize, ki se je odvila ob koncu posveta, izpostavljeni standardi in normativi, jasno določena mreža storitev na posamezni ravni zdravstvenega varstva, družbeno sprejemljiv obseg javno financiranih pravic in zdravstvenih storitev, na podlagi jasne določitve vsebine košarice pravic, ter nujnost ureditve vprašanja kadrov v zdravstvu (njihovega števila, sestave, pogojev za delo, vključno s plačami, razbremenitvijo nepotrebnih administrativnih obremenitev na podlagi pospešene informatizacije sistema itd.), saj brez ljudi sistem ne more delovati. V zvezi s plačami v zdravstvu je bilo opozorjeno, da so lahko izjemnega pomena kot način motivacije, pomembne pa so tudi z vidika obvladovanja mase stroškov v zdravstvu.  

S strani predstavnikov gospodarstva je bilo opozorjeno na to, da je treba ohraniti ter okrepiti ustrezen nadzor nad stroški zdravstvenega sistema s strani plačnikov; da, kot že navedeno, dvig prispevnih stopenj oz. več denarja za zdravstvo ne bi nujno prineslo tudi bolj kakovostne oskrbe, da pa bi bilo treba prispevne stopnje in osnove za plačilo prispevkov za zdravstvo v večji meri poenotiti.

Na posvetu je bilo opozorjeno tudi na to, da je sistem v posameznih segmentih zastarel z vidika možnosti, ki jih za njegov razvoj predstavljajo nove tehnologije in nadaljnja informatizacija in digitalizacija. Slednji sta bili prepoznani kot pomemben podporni element zdravstvenega sistema. Večkrat je bilo kot možen način za hitrejši napredek sistema izpostavljeno tudi javno-zasebno partnerstvo, npr. pri izgradnji infrastrukture, njenem upravljanju, nabavi in vzdrževanju napredne medicinske opreme.

Kot eden od večjih izzivov za prihodnost so bile izpostavljene kronične bolezni, predvsem različne vrste rakavih obolenj. Ne glede na to, da je v Sloveniji za bolnike z rakom trenutno relativno dobro poskrbljeno, so izboljšave sistema zaželene. Predvsem s strani bolnikov z rakom, ki jih pravočasna in ustrezna obravnava predstavlja vez z življenjem. Posledično je bilo pozvano k olajšanju dostopa do diagnostičnih storitev, na podlagi prioritetne obravnave oseb s sumom na raka; skrajšanje obdobja med postavljeno diagnozo in začetkom zdravljenja; obravnavo bolnikov na multidisciplinarnem konziliju še pred prvim zdravljenjem; zagotovitev ustrezne psihološke in ostale podpore; koncentracija kirurških posegov, povezanih z rakom tudi z vidika zagotavljanja višje kakovosti opravljenih storitev itd.  Nevladna združenja so bila v sistemu skrbi z rakom prepoznana kot pomemben vir informacij, podpore in spodbud oseba z rakom, zlasti v času epidemije COVID-19, ki je vplivala tudi na omejeno možnost podpore oseba z rakom s strani javnega zdravstvenega sistema (info točka na Onkološkem inštitutu je začasno prenehala z delovanjem).

Kot ključni vzvod za spremembe oziroma nadgradnjo obstoječega sistema sta bila s strani vseh udeležencev posveta prepoznana dialog in spoštovanje med različnimi deležniki v sistemu ter proaktivno iskanje rešitev, predvsem pa zavedanje, da se mora sistem spreminjati z mislijo na njegov osrednji element – pacienta.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

Komentarji
Najbolj obiskano
Zadnje objave
Prijatelji

Prijatelji

Branko Gaber
Zadnji komentarji
Facebook
Twitter
Zdaj se predvaja
drzavnisvet
Zlasti digitalizacija je pomemben podporni element zdravstvenega sistema