author profile
Državni svet RS

Čet, 20. jan 2022 ob 17:19

Deli
Fotografije

Odpri galerijo

Državni svet in Fakulteta za uporabne družbene študije sta v četrtek, 20. januarja 2022 pripravili simpozij z naslovom »QUO VADIS, SLOVENIJA?«, Refleksije ob tridesetletnici samostojne in neodvisne slovenske države. Na simpoziju je bil predstavljen zbornik z istim naslovom, ki je izšel v slovensko-angleški različici.

Dr. Matevž Tomšič je simpozij uvedel z besedami, da so okrogle obletnice priložnost za to, da se ozremo na prehojeno pot, da analiziramo dosežene cilje in tudi zamujene priložnosti. Lani je minilo trideset let od tega dogodka, kar je dovolj velika časovna distanca za sistematično refleksijo tega, kaj se je dogajalo na različnih področjih in predvsem tega, kakšni sta slovenska država in družba danes. Lahko rečemo, da je bila osamosvojitev Slovenije izpeljana zelo uspešno in da je Slovenija hitro postala članica evroatlantskih integracij. Po nekaterih kazalnikih se uvrščamo na vrh svetovnih lestvic, pa vendar večina ljudi s stanjem v slovenski družbi ni najbolj zadovoljna. Porajajo se številna vprašanja in pričujoči zbornik naslavlja nekatera najpomembnejša vprašanja aktualnega trenutka.

Simpozij je v imenu Državnega sveta pozdravil podpredsednik Matjaž Švagan, ki je dejal, da smo se v minulem letu na različne načine poklonili naši mladi državi Sloveniji. Spomnil je na dr. Janeza Drnovška, ki je našo državo popeljal po poti neodvisnosti in največ pripomogel k temu, da je postala mednarodno priznana suverena država. Vodil nas je v Evropsko unijo, zvezo Nato in OZN. Opozoril je, da nam je uspelo uresničiti tisočletne sanje, sedaj pa nas mora skrbeti, kako smo to dediščino pregovorne enotnosti v vsega treh desetletjih zapravili. Slovenija je ne glede na številna nesoglasja in krivice, uspešna mlada država z velikim razvojnim potencialom. Res pa je, da smo prednosti tega uspeha delili neskladno in tako razdelili ljudi, regije, razvite od manj razvitih. Pandemija je to stanje še poglobila, vendar delitev ni rešitev, saj je škodljiva in hujša kot virus, in ne vodi nikamor. Le s skupnimi močmi in strpnostjo, ne pa s sovražnim govorom, obtoževanji ter izključevanji, bomo zanamcem pustili stabilno, samostojno in enakopravno državo. 

Dr. Andreja Valič Zver je predstavila prispevek z naslovom »Sprave ne smemo prelagati na prihodnje generacije«, v katerem se je dotaknila problemov povezanih s slovensko spravo. Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi državami (Češka, Poljska, …) glede procesov sprave z naštetimi državami zaostaja. Dotaknila se je opredelitve pojma totalitarizma. Opozorila je, da so ljudje pred 30 leti ob osamosvojitvi Slovenije imeli velika pričakovanja za prihodnost. Opredelila je t. i. shemo spravnega procesa, ki je sestavljen iz mnogih dejanj (pravica vedeti, pravica spominjati se…). Izpostavila je tudi pozitivne premike na tem področju, na nekatere spravne dogodke, delovanje posameznikov in komisij in skupin, ki poskušajo na spravnem področju delati korake naprej.

Dr. Rado Pezdir je predstavil prispevek z naslovom »Gradualistični paradoks: od najrazvitejših do najmanj stabilnih«, v katerem se sprašuje kaj se je zgodilo v Sloveniji, ki je v 90-letih veljala za uspešno državo, nato pa se je v času finančne krize in kasneje izkazala kot zelo nestabilna država, glede na druge srednje in vzhodno evropske države. Poudaril je, da je bila kriza 2008/13 odraz slabega delovanja institucij in je prišla iz bančnih krogov, kjer je nato nastala finančna luknja v višini 5 milijard evrov. Šlo je za posledico slabo delujočih regulatorjev, zato je tako pomembno, da vzpostavimo delujoče institucije, ki opravljajo svoje delo brez političnega vmešavanja.

dr. Simona Kukovič je na simpoziju predstavila prispevek, ki sta ga v zborniku objavila skupaj s kolegom dr. Mirom Hačkom. Naslov prispevka je »Tri desetletja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji: izbrane značilnosti in trendi« in je pregled nastajanja in razvijanja lokalne samouprave v Sloveniji po osamosvojitvi. Opozorjeno je bilo, da je lokalna samouprava pri nas ustavna kategorija in da gre za edino decentralizirano politično oblast v državi, glede na to, da regionalne ravni nimamo in zato je Slovenija zelo centralizirana država. Prikazan je trend povečevanja števila občin skozi 30 let. V zborniku je predstavljen pregled volilne udeležbe na lokalnih volitvah skozi leta, volilni rezultati na županskih in svetniških volitvah in na tej podlagi tega prikazani trendi slabljenja političnih strank v lokalnem okolju in povečevanje uspeha nestrankarskih kandidatov in različnih občinskih list. Prispevek pokaže tudi vso živahnost lokalne demokracije pri nas in kot pravita avtorja moramo biti na njen razvoj in delovanje ponosni.

Dr. Matevž Tomšič je predstavil skupni prispevek z dr. Borut Rončevićem z naslovom »Čigavi 'psi čuvaji'? Pomanjkanje pluralnosti kot glavna značilnost slovenskega medijskega prostora.« Medijske ustanove zelo vplivajo, pa čeprav posredno, na politične procese v državi, zato se jih tudi poimenuje z metaforo 4. veja oblasti. Avtorja sta preučevala spremembe v medijskem prostoru od 90 let naprej pa do danes in izpostavita ugotovitev, da imamo v Sloveniji nizko stopnjo medijske pluralnosti. Nizko stopnjo pluralnosti medijskega prostora dokazujejo vse doslej opravljene raziskave, tudi raziskava, ki jo avtorja v prispevku v zborniku natančneje razdelata in analizirata procese in stanje.

Evropski poslanec dr. Milan Zver je predstavil prispevek »Kaj je v ozadju razprav o prihodnosti in strateških usmeritvah Evropske unije?«. Opozoril je, da je EU na nekem razpotju, pred leti je bila velika preizkušnja zanjo finančna kriza, kasneje jo je prizadela migrantska kriza, na katero EU ni bila pripravljena, sočasno so se pojavili teroristični napadi in sedaj je EU na preizkušnjo postavila še svetovna pandemija, kjer pa je EU pokazala večjo stopnjo usklajenega odziva. Na geopolitičnem področju se je položaj EU v zadnjih letih poslabševal zaradi različnih razlogov. EU je še vedno območje z najvišjim standardom življenja na svetu, vendar pa premalo vlaga v obrambo in varnost in tukaj bo moralo priti do napredka, EU mora npr. postati bolj odporna na kibernetske napade, kjer je trenutno zelo ranljiva. Evropski poslanec je prepričan, da bo morala EU v prihodnje uveljaviti spremembe na področju odločanja svojih institucij, zato, da bo lahko izkazala večjo stopnjo učinkovitosti.

Komentarji
Najbolj obiskano
Zadnje objave
Prijatelji

Prijatelji

Branko Gaber
Zadnji komentarji
Facebook
Twitter
Zdaj se predvaja
drzavnisvet
Quo vadis, Slovenija? Refleksije ob tridesetletnici samostojne in neodvisne slovenske države