author profile
Državni svet RS

Sre, 26. jan 2022 ob 18:24

 author profile
Državni svet RS

Sre, 26. jan 2022 ob 18:24

Deli
Fotografije

Na prvi redni seji v letu 2022 oziroma 47. seji Državnega sveta so državne svetnice in svetniki podprli predlagane spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih in podali dve zakonodajni iniciativi – glede dodatnega državnega praznika in dopolnitvah Zakona o Prešernovi nagradi.

Državni svetniki so na seji z 14 glasovi za podprli predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga je v obravnavo predložila Vlada. Kljub temu pa Državni svet ugotavlja, da morajo biti spremembe usklajene med vsemi deležniki, te pa slediti ciljem zakona, kot je ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo, ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. Med drugim tudi opozarja, da so kmetijska zemljišča v primerjavi z gozdom premalo zaščitena, kar se odraža tudi pri zahtevnih postopkih spreminjanja namembnosti gozda nazaj v kmetijska zemljišča, kar so prvotno bila, na drugi strani pa se sprememba zaraščenega kmetijskega zemljišča v gozd izvaja avtomatsko, kar je nujno treba spremeniti. Podprli so tudi pobudo KGZS, da bi morali zakonsko izenačiti pogoje za postavitev rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih za pridelavo hrane in jih obravnavati po vzoru ureditve za pomožne kmetijske objekte oz. enako kot pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo (npr. protitočne mreže). Dopustiti bi morali, da se lahko rastlinjake, ki so točkovno temeljeni in jih je možno brez škode za zemljišče odstraniti, postavi neposredno na kmetijsko zemljišče. Odstranjevanje  odpadne protitočne zaščite, folije rastlinjakov in drugih odpadnih materialov pa bi morali zakonsko urediti in prepovedati njihovo kurjenje v naravi.

Podali so tudi zakonodajno iniciativo za dopolnitev Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Predlagajo, da se med praznike uvrsti še dan slovenske demokracije, ki bi ga obeleževali 12. maja, in sicer po 12. maju 1988, ko je v Unionski dvorani nastalo prvo demokratično politično gibanje od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem – Slovenska kmečka zveza (SKZ). Eden glavnih očetov slovenske demokratizacije in osamosvojitve Ivan Oman je za ta dogodek dejal, da je »priletela prva lastovka slovenske pomladi«. Takrat so zavestni slovenski državljani, ne glede na to, ali so bili kmetje, delavci ali izobraženci združeni v Slovenski kmečki zvezi stopili na novo, demokratično pot. Z vzpostavitvijo dne slovenske demokracije bi tako  praznovali več stoletno prizadevanje slovenskega naroda za demokratično samo-odločanje, dan pa ne bi bil dela prost.

Na seji so obravnavali tudi zakonodajno iniciativo za spremembo in dopolnitev Zakona o Prešernovi nagradi, saj dosedanja ureditev ne omogoča podeljevanja najvišjih nagrad na področju ustvarjalnosti v vseh umetniških zvrsteh, zlasti pa ne omogoča posmrtnega podeljevanja nagrad. Cilj predloga zakona je tako, da se nagrade lahko podelijo tudi posmrtno, če je umetniško delo ustvarjalcev postalo prepoznano kot vrhunsko šele po njihovi smrti. S podeljevanjem nagrad predlagatelj želi spodbujati in podpirati vrhunskost posameznikov, ki posebej prispevajo in so pomembno prispevali k bogatenju in prepoznavnosti slovenske umetnosti in kulture, obenem pa je tudi znak priznanja za delo in izjemne dosežke posameznika v umetnosti in kulturi. Po daljši razpravi pobuda ni dobila zadostne podpore med državnimi svetniki.

V nadaljevanju seje so sprejeli tudi sklep o obravnavanju in varovanju tajnih podatkov v Državnem svetu in se seznanili s prednostnimi nalogami Francoske republike, ki je z novim letom prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. Na seji pa so tudi potrdili umik zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena Gradbenega zakona, saj je z novim letom ta zakon, ki je vseboval sporno določbo, prenehal veljati.

Številne pobude in predlogi

Na današnji seji so obravnavali tudi 15 pobud in vprašanj državnih svetnic in svetnikov. Mag. Igor Velov je Vladi ter Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagal, naj podaljšata obdobje za overjanje vodomerov s 5 na 8 let. Iz prakse namreč izhaja, da ni dejanske potrebe po menjavi oziroma umerjanju vodomerov vsakih 5 let, saj je to obdobje prekratko glede na življenjsko dobo in tehnično delovanje vodomerov. Tudi stroka je ugotovila, da je menjava vodomerov, ki še vedno nudijo razumno točne meritve, porabna in nesmiselna.

Ministrstvu za infrastrukturo pa je Velov  predlagal, naj prouči možnosti, da se ob preseženih 18 kazenskih točkah v cestnem prometu namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja določi ukrep prepovedi vožnje najmanj 6 mesecev in obveznega opravljanja 20 ur dela v splošno korist na področju prometne varnosti, preventive, posledic prometnih nesreč in podobnih področjih. Oseba lahko pridobi ponovno pravico do vožnje, če v času trajanja začasne prepovedi opravi kontrolni zdravstveni pregled, na podlagi pregleda določen rehabilitacijski program ali program varne vožnje ter delo v splošno korist na prej navedenih področjih.

Interesna skupina  negospodarskih dejavnosti pa je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagala, naj pregleda obstoječi sistem dodeljevanja štipendij v Sloveniji in razmisli o njegovi nadgradnji. Nujno je tudi proučiti možnosti, kako zagotoviti njegovo delovanje na način, da bodo štipendije dejansko ponujale dobro finančno oporo in spodbudo za štipendiste in v zadostni meri nagrajevale tiste, ki so se z učnim uspehom izkazali kot odlični dijaki in študenti.

Dušan Strnad je Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za kulturo predlagal, da pri javnih pozivih in razpisih občinam za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo kot izpolnjen pogoj lastništva javne infrastrukture, poleg lastništva občine, upošteva tudi lastništvo krajevnih oziroma četrtnih skupnosti. Prav te so lahko lastnice določene infrastrukture (športne, turistične, komunalne …), kar bi občinam onemogočalo uspešno prijavo na javne pozive. Krajevne skupnosti se na takšne pozive sploh ne morejo prijaviti, občine pa tudi ne, saj formalno niso lastnice javne infrastrukture. Zato bi bilo treba ta izločitveni pogoj čim prej odpraviti.

Tomaž Horvat pa je Ministrstvu za zdravje predlagal naj prouči možnost ustanovitve Inštituta za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v okviru Zdravstvenega doma Nova Gorica, v sodelovanju s Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici. V zadnjih letih namreč zaradi hitrega informacijskega razvoja v ospredje stopajo predvsem t. i. nekemične oblike odvisnosti, ki strokovnjakom, v primerjavi s kemičnimi oblikami odvisnosti (od alkohola, prepovednih drog itd.), predstavljajo še večji izziv, tudi zaradi relativno novega pojava posameznih oblik odvisnosti (z internetom, mobilnimi telefoni, računalniškimi igricami itd.) in posledičnega iskanja novih učinkovitih doktrin za njihovo zdravljenje.

V nadaljevanju ga je tudi zanimalo, ali ima Ministrstvo za zdravje aktualne podatke o potrebah po psihiatrični in drugi strokovni pomoči otrokom in mladostnikom s težavami v duševnem zdravju in o dostopnosti storitev otroške in mladinske psihiatrije ter drugih specialističnih storitev, povezanih z duševnim zdravjem. Zanimalo ga je tudi, ali je ministrstvo že pripravilo kakšne konkretne ukrepe za preprečevanje oz. omilitev negativnih posledic epidemije COVID-19 in drugih dejavnikov tveganja za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter krepitev mreže ustrezne strokovne pomoči.

Danijela Kastelica je zanimalo, ali je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že preučilo predlog Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za spremembo 8. člena Zakona o osebni asistenci, ki se nanaša na komunikacijski dodatek za gluhe in gluhoslepe uporabnike osebne asistence, in kakšno je njegovo stališče. Po tem predlogu bi lahko upravičenec do osebne asistence, ki je gluh ali gluhoslep, namesto storitev osebne asistence izbral pravico do denarnega nadomestila, ki pa naj bi bila po novem določena v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb in ne zgolj večine življenjskih potreb, kot velja trenutno.

Poleg tega je Kastelic na ministrstvo naslovil tudi vprašanja glede ustreznosti financiranja storitev institucionalnega varstva v centrih za usposabljanje, delo in varstvo za osebe z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju s statusom invalida v primeru njihovega začasnega bivanja v domačem okolju.

Franc Golob je Ministrstvu za infrastrukturo predlagal, naj zvidika večje konkurenčnosti koroškega gospodarstva prouči možnosti za ponovno uvedbo mednarodnega tovornega železniškega prometa preko mejnega prehoda Prevalje–Pliberk. Poleg tega naj se vozni redi vlakov spremenijo tako, da bi imel prvi jutranji potniški vlak iz Koroške v Mariboru povezavo naprej za Ljubljano in Koper ter večerni potniški vlak iz Kopra in Ljubljane v Mariboru povezavo na Koroško. Poleg tega naj se za prevoz dijakov in študentov uvede dodatni potniški vlak iz Maribora proti Prevaljam, saj trenutno med 11.07 in 14.45 uro ni nobenega vlaka za njihov povratek iz izobraževalnega središča domov na Koroško.

Bojana Režuna in Francija Rokavca pa je zanimalo, na podlagi katerih kriterijev se v spremenjenem 20. členu Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 199/21) med dodatne kraje, v katerih je možno opravljati praktični del vozniškega izpita za posamezne kategorije motornih vozil, nista vključili tudi Idrija in Litija, medtem ko so nekatere druge kraje (npr. Ajdovščina, Ilirska Bistrica in Tolmin) ponovno vključili.

Franjo Naraločnik je Vladi predlagal, naj spremeni Uredbo o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja tako, da se v 5. členu preneha uporabljati peti odstavek. Ta določa, kdaj se lahko podeli vodne pravice za rabo vode za proizvodnjo električne energije. Pobudnik meni, da je prepoved posebne rabe vode za proizvodnjo električne energije na manjših vodotokih družbeno škodljiva, nestrokovna, nepravična do lastnikov obstoječih malih hidroelektrarn, izključujoča za potencialne nove naložbe v obnovljive vire energije (OVE) ter nerazumljiva z vidika zavez Slovenije glede zmanjšanja toplogrednih plinov.

Interesna skupina delodajalcev  je Vladi predlagala, da se določi izjemo od karantene in samoizolacije na domu po visoko tveganem stiku z okuženim s Covid-19 z vsakodnevnim testiranjem s hitrim antigenskih testiranjem ali testom HAG za samotestiranje na delovnem mestu. Predlagal je tudi skrajšanje karantene na pet dni in da se zagotovi pomoč za nakup hitrih testov HAG za samotestiranje na SARSCoV-2 za delavce in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu ali samostojno opravljajo dejavnost razširi na vse te osebe, ne glede na to, ali je zanje samotestiranje obvezno po veljavnih predpisih. 

Interesne skupine delodajalcev je tudi predlagala Vladi naj v okviru priprave ukrepov za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 pripravi ukrep, s katerim bi se začasno, do konca leta 2022, z možnostjo šestmesečnega podaljšanja, omogočil večji obseg dovoljenega opravljanja začasnega ali občasnega dela upokojencev tako, da bi se omilile omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela.

Tudi vprašanji Branka Tomažiča sta bili namenjeni Vladi, in sicer ali se v Sloveniji vodi evidenco o spontanih kot tudi umetnih prekinitvah nepravilno potekajočih nosečnosti pri nosečnicah, cepljenih proti Covid-19, in ali se v Sloveniji v času trajanja epidemije beleži večje število spontanih kot tudi umetnih prekinitev nepravilno potekajočih nosečnosti. Dejstvo je, da stranski učinki mRNA cepiv proti Covid-19 še niso znani oziroma niso znani v celoti, zato je posebna pozornost učinkovanja cepiv usmerjena predvsem v ranljivejše skupine.Zato predlaga, da se vzpostavi ustrezna evidenca v primeru, da se ne beleži podatkov o številu spontanih kot tudi umetnih prekinitev nepravilno potekajočih nosečnosti in ali je teh več pri nosečnicah, cepljenih proti Covid-19.

Dr. Marjan Maučec pa je predlagal, naj se ustanovi javni zavod Pokrajinski arhiv Murska Sobota, saj Pomurje nujno potrebuje vzpostavitev arhivske mreže. S tem bi zagotovili večjo in lažjo dostopnost do arhivskega gradiva za uporabnike s tega območja ter boljše sodelovanje z ustvarjalci arhivskega gradiva v Pomurju. Cilj ustanovitve samostojnega javnega zavoda je tudi ohranjanje pisne kulturne dediščine v Pomurju ter pripravljanje publikacij in razstav na temo zgodovine Pomurja, s tem pa bi odprli tudi nova delovna mesta.

 

Komentarji
Najbolj obiskano
Zadnje objave
Prijatelji

Prijatelji

Branko Gaber
Zadnji komentarji
Facebook
Twitter
Zdaj se predvaja
drzavnisvet
Predlagali nov praznik – dan slovenske demokracije