author profile
Državni svet RS

Sre, 13. apr 2022 ob 19:23

Deli
Fotografije

Državni svetniki so na današnji 50. redni seji predlagali spremembo Ustave, s katero bi zagotovili večjo prehransko varnost  in več trajnostnega razvoja, kar bi moral biti po mnenju državnih svetnikov prioritetni cilj države. Podali pa so tudi zakonodajno iniciativo za spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanje, s katero bi odpravili anomalijo pri izračunu pokojninske osnove.

Državni svet je pozval poslance Državnega zbora in Vlado, da s spremembo Ustave zagotovijo prehransko varnost z večjo samooskrbo in prehransko neodvisnostjo. Po zadnjih statističnih podatkih za leto 2017 je bila stopnja samooskrbe v Sloveniji posebno nizka pri svežem sadju, zelenjavi, medu in krompirju; pri svežem sadju je znašala 21 %, pri zelenjavi 39 %, pri medu 45 %, pri krompirju pa 50 %. Nekoliko bolje je bilo pri žitu, kjer je samooskrba predstavljala 63 %, in mesu, kjer je samooskrba predstavljala 81,5 % . Vključitev prehranske varnosti v Ustavo je po mnenju državnih svetnikov nujna, saj prihaja do čedalje hujših in pogostejših kršitev na področju hrane in prehranske varnosti, kar resno ogroža zdravje prebivalcev Slovenije, še posebej  zdravje otrok in starejših. Predvsem pa zaradi vse pogostejših naravnih katastrof, epidemij, porasta cen energentov in vojne v Ukrajini opozarjajo na nujnost po prehranski neodvisnosti in čim večji samooskrbi. Zagotavljanje prehranske varnosti in trajnostnega razvoja mora zato biti po mnenju državnih svetnikov prioritetni cilj države, saj je prehranska varnost ključna strateška dobrina, ki mora biti dostopna vsem prebivalcem.

Z zakonodajno iniciativo, Predlogom zakona o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pa želijo državni svetniki odpraviti anomalijo pri izračunu pokojninske osnove v primeru, ko je zavarovanec invalid, ki je v skladu s preostalo delazmožnostjo delal s krajšim delovnim časom od polnega ter je obenem za preostanek do polnega delovnega časa prejemal delno nadomestilo po 86. členu ZPIZ-2. Po zdaj veljavni ureditvi se takemu zavarovancu pri izračunu pokojninske osnove na enak način kot plača upošteva delno nadomestilo, ki pa je že rezultat obdelave po ZPIZ-2. Zato je osnova, od katere se zavarovancem eventualno odmeri pokojnina, dvakrat zmanjšana oziroma dvakrat obdelana. S to spremembo zakona bi tudi spodbujali osebe z invalidnostjo, da so čim dlje delovno aktivne, saj sedanja ureditev učinkuje destimulativno. Zaradi načina izračuna pokojninske osnove se jim zdaj bolj »izplača«, da se takoj v celoti invalidsko upokojijo, namesto da ohranjajo delovno aktivnost.

Na seji so podprli Predlog zakona o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih (ZSZUN), s katerim se ureja način tvorjenja umetniških naslovov po doktorskih študijskih programih in usklajuje uporaba klasifikacije študijskega področja v Zakonu o visokem šolstvu. Vendar pa so Državnemu zboru predlagali, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka sprejme amandmaje k šestim členom zakona, saj predlog zakona ni usklajen z vsemi strokovnimi in znanstvenimi deležniki in tako opredeljenih ciljev ne uresničuje v celoti.

Podprli so tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju. Po predlogu bi Zoisovo štipendijo, poleg dosedanjih upravičencev, lahko pridobili tudi dijaki in študenti z najvišjimi športnimi in šahovskimi dosežki na državnih in mednarodnih tekmovanjih, ki hkrati dosegajo tudi odlične učne oziroma študijske rezultate. Ob tem je, tako kot Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS in Študentska organizacij Slovenije, tudi Državni svet izrazil pomisleke o posledicah ohranjanja omejene višine sredstev, namenjenih Zoisovim štipendijam, pa tudi omejene kadrovske sestave Sklada na omenjenem področju. To bi povzročilo več le več konkurentov za omejena finančna sredstva in podaljšanje postopkov odločanja o prejemnikih. Državni svet je izpostavil tudi ustreznost obstoječega sistema štipendiranja z vidika demografskih izzivov in t. i. bega možganov. S tem v zvezi se pripravlja posebna strategija za nadarjene v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, s katero naj bi se med drugim naslovilo tudi problematiko bega možganov. Če bo predlog zakona sprejet, bo začel veljati že v prihodnjem šolskem letu.

Ob obravnavi Problematike zagotavljanja dostopnosti prebivalcev do osnovnega zdravstvenega varstva – dostopnosti do tima ambulante družinske medicine in možnosti izbire osebnega zdravnika je Državni svet ocenil kot nesprejemljivo dejstvo, da 130.000 prebivalcev Republike Slovenije nima izbranega osebnega zdravnika. Zato je pozval Ministrstvo za zdravje ter ostale deležnike v sistemu, da čim prej pristopijo k implementaciji možnih rešitev za izboljšanje dostopnosti prebivalcev do osnovnega zdravstvenega varstva. Dodal je, da bi pri iskanju rešitev morali sodelovati vsi ključni deležniki v sistemu (Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ZZZS, ZZS, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, predstavniki izvajalcev zdravstvenega varstva na primarni ravni, predstavniki izobraževalnih ustanov, pacientov itd.), rešitve pa bi morale biti strokovno utemeljene in ne politične narave. Državni svet  je tudi poudaril in se zavzel za to, da se poklice v zdravstvu začne predstavljati v bolj pozitivnih tonih in ne zgolj z izpostavljanjem slabosti v sistemu, saj bodo sicer zaman vsi napori za spodbuditev mladih, da se odločijo za delo na primarnem nivoju.

V nadaljevanju seje so državni svetniki podali Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in začasno zadržanje 42. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Po njihovem mnenju določbe tega člena vodijo v nerazumno in nesorazmerno prepoved zaposlovanja tujcev, pri čemer posegajo v svobodo dela in pravico do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave). Ker delodajalcem manjka razpoložljive delovne sile na trgu dela, se na trgu pojavljajo subjekti, ki v tretjih državah novačijo delavce, zanje pridobijo dovoljenja za zaposlitev tujcev in z njimi sklenejo pogodbe o zaposlitvi, nato pa na nezakonit način izvajajo »storitve« pri delodajalcih, ki imajo težave s pridobivanjem delavcev. Na ta način poteka zagotavljanje dela delavcev v nasprotju z določbami ZUDT. Državni svet še predlaga, da Ustavno sodišče zahtevo obravnava absolutno prednostno.

Obravnavali so tudi poročilo o delu Državnega sveta v preteklem letu, ki je v četrtem letu VI. sklica sestal na 11 rednih in 8 izrednih sejah, ob dnevu državnosti pa je potekala slavnostna seja.

Pobude in vprašanja

Tudi tokrat so imeli državni svetniki vrsto pobud in vprašanj. Franc Golob je na Ministrstvo za zdravje naslovil vprašanje, na podlagi katerih kriterijev se lahko v zdravstvenih domovih organizirajo satelitski urgentni centri. Ob tem je predlagal, da bi v Zdravstvenem domu Radlje ob Dravi vzpostavili satelitski urgentni center, s čimer bi zagotovili kakovostno oskrbo prebivalcev v primeru najhujših urgentnih stanj.  ZD Radlje ob Dravi namreč pokriva obsežno območje (346 km2), ki je zelo slabo dostopno in hribovito, skrbi pa za 17.000 prebivalcev ter izvaja tudi dejavnost nujne medicinske pomoči in dežurne službe. Od najbližjega urgentnega centra Slovenj Gradec je sedež ZD Radlje ob Dravi oddaljen 30 km, najbolj oddaljeni zaselki pa celo 80 oz. 90 km.

Tomaž Horvat je podal pobudo, naj pristojne institucije čim prej začnejo s pripravo ustavnih in zakonodajnih sprememb, na podlagi katerih bi imel pravico voliti vsak državljan, ki je dopolnil 16 let. S to spremembo bi mlade bolj motivirali za uveljavljanje svojih demokratičnih pravic in povečali njihovo zanimanje za delovanje političnega sistema. Generacijam, ki odraščajo v hitro spreminjajoči se svet, pa bi omogočili, da sodelujejo pri dolgoročnih odločitvah, ki bodo zaznamovale njihova odrasla življenja.

Mag. Peter Požun je Ministrstvu za zdravje ter Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije zastavil vprašanja glede javnega razpisa za dodelitev štipendij z delovnega področja Ministrstva za zdravje, kolikšna bo razpisna vrednost prvega javnega razpisa, na katere študijske programe oziroma poklicne skupine v zdravstvu se bo nanašal in koliko bo prejemnikov teh štipendij.

Branko Šumenjak pa je predlagal, naj Vlada RS s sosednjo Republiko Avstrijo dogovori skupen projekt za ponovno vzpostavitev železniške povezave Slovenije z Avstrijo ter na njegovi podlagi uvrsti obnovo železniške proge Ljutomer–Gornja Radgona–državna meja med razvojne projekte na področju prometne infrastrukture.

Komentarji
Najbolj obiskano
Zadnje objave
Prijatelji

Prijatelji

Branko Gaber
Zadnji komentarji
Facebook
Twitter
Zdaj se predvaja
drzavnisvet
S spremembo Ustave bi zagotovili večjo prehransko varnost Slovenije