author profile
Državni svet RS

Sre, 6. jul 2022 ob 13:42

 author profile
Državni svet RS

Sre, 6. jul 2022 ob 13:42

Deli
Fotografije

Odpri galerijo

Današnja seja Državnega sveta RS je na povabilo državnega svetnika in župana Občine Litija Francija Rokavca potekala v Medgeneracijskem centru Šmelc v Litiji, s čimer so državni svetniki nadaljevali tradicijo izvedbe sej na različnih koncih Slovenije. To sovpada tudi z obravnavanimi zakonodajnimi iniciativami za ustanovitev pokrajin, za kar si Državni svet prizadeva že dolgo.

Državni svetniki so paket pokrajinske zakonodaje, ki poleg zakona o ustanovitvi pokrajin zajema tudi predlog zakona o pokrajinah in zakona o financiranju pokrajin, sprejeli soglasno in s tem odprli pot nadaljevanju postopka v Državnem zboru.

V nadaljevanju seje so državni svetniki podali tudi Predlog zakona o Svetu za invalide RS, s katerim želijo ustanoviti neodvisni nadzorni organ za spodbujanje zagotavljanja enakih možnosti invalidov in varovanja njihovih pravic ter zagotovitev zakonske podlage za njegovo delovanje. Ta bi imel 14 članov, od katerih bi bilo 7 predstavnikov reprezentativnih invalidskih organizacij in 7 predstavnikov strokovnih organizacij s področja invalidskega varstva. Med drugim bi bil zadolžen za spremljanje razvoja in izvajanje programov s področja invalidskega varstva, sodeloval bi pri oblikovanju in sprejemanju strateških in drugih planov, Vladi RS bi dajal pobude, predloge in priporočila v zvezi z urejanjem pravic invalidov in skrbel za sodelovanje med ministrstvi in strokovnimi institucijami ter invalidskimi organizacijami.

Sledila je seznanitev z delom Statističnega sveta RS za leto 2021 in z delom Konference o prihodnosti Evrope. Ta je potekala eno leto, njen osrednji cilj pa je bilo vodenje razprave o ključnih izzivih, prednostnih nalogah in prihodnosti Evrope, v kateri je bilo posebnega pomena prav sodelovanje evropskih državljanov. V javno razpravo so bili poleg evropskih državljanov vključene institucije EU (Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU), nacionalni parlamenti in drugi deležniki.

Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Vladi RS podala pobudo, naj s pristojnim ministrstvom imenujeta predstavnika kmetov v Svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je že dalj časa brez predstavnika kmetov. Komisija je oba organa pozvala tudi k sprejetju ukrepov za zaščito kmetijskih zemljišč, da bi preprečili njihovo zaraščanje. Za zagotavljanje prehranske varnosti je nujno, da se nemudoma pristopi k odpravljanju zaraščanja kmetijskih zemljišč in ohrani oz. izboljša kmetijsko pridelovalni potencial, ki je predpogoj za doseganje višje stopnje samooskrbe. Zato je treba prednostno sprejeti ukrepe za ponovno vzpostavitev kmetijskih zemljišč na zemljiščih v zaraščanju in jim ponovno dati funkcijo zemljišč, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, brez iskanja dovoljenja za odpravo zaraščanja.

V tem kontekstu je tudi pobuda Branka Tomažiča, naj se vzpostavi možnost povečanja ornih površin, s tem da se površine v zaraščanju kultivira nazaj ter dopusti preoranje trajnega travinja (posebno tam, kjer se pripravlja pogodbe za namakanje – Vipavska dolina), s čimer bi omogočili večjo proizvodnjo hrane in posledično povečali prehransko varnost.

Dr. Marjan Maučec je Protokolu RS predlagal spremembo protokolarnih pravil, ki ploskanja po izvajanju himne ne bodo več opredeljevala kot nespoštovanje protokolarnih pravil, s čimer bi državljanom omogočili, da svoj odnos do himne na vseh dogodkih, ne le na športnih, pokažejo tudi s ploskanjem po njeni izvedbi.

							Vladi RS in Ministrstvu za kulturo je tudi predlagal, naj sprožita postopke za prostovoljno plačevanje prispevkov za programe Radiotelevizije Slovenija, na drugi strani pa povečata delež financiranja Radiotelevizije Slovenija iz državnega proračuna. S tem bi državljanom zagotovili prosto izbiro, javnemu servisu pa potrebna sredstva.

V nadaljevanju seje je predlagal še, naj se sistemsko uredi protitočno letalsko obrambo v Sloveniji, da se jo bo lahko izvajalo kjerkoli in kadar je potrebno na območju celotne države. Tako bi se pravočasno preprečilo ali omililo morebitno škodo, ukrep pa bi se v celoti financiral iz državnih sredstev.

Podobno je predlagal tudi Srečko Ocvirk, in sicer da naj se protitočna letalska obramba zagotovi in izvaja tudi na območju Posavja, kjer so maja in junija zabeležili izredno veliko škodo v kmetijstvu. Predlaga tudi, da se problematiko obravnava širše, saj toča povzroča škodo tudi v gospodarstvu in infrastrukturi. Pristojnost glede ukrepov preprečevanja škode po toči in saniranje škode naj se zato dodeli tudi drugim ministrstvom.

Dr. Matjaž Gams pa je predlagal, naj se znotraj in zunaj javnih vzgojno-izobraževalnih in znanstveno-raziskovalnih zavodov dopusti zgolj izobešanje državne zastave, zastave Evropske unije, občinske zastave in zastave in simbolov navedenih zavodov oziroma strokovnih združenj ter prepove izobešanje katerihkoli drugih zastav in simbolov. S takšnim početjem javni vzgojno-izobraževalni zavodi, ki jih obiskujejo mladi ljudje, posredno predočajo določene vrednostne, ideološke ali politične poglede ter se mlade moti pri učno-vzgojnem-raziskovalnem procesu. Poleg tega takšno početje razdvaja populacijo, saj ima vsako prepričanje tako zagovornike kot nasprotnik, zato bi se temu vzgojno-izobraževalni in znanstveno-raziskovalni zavodi morali izogibati.

Franci Rokavec je v svoji pobudi pozval Vlado RS in Ministrstvo za infrastrukturo, naj pripravita in sprejmeta operativni izvedbeni načrt za izpolnitev ciljev zelenega prehoda na področju zagotavljanja potreb po pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov, s poudarkom na možnostih, ki jih ponuja sončna energija. Dogaja se, da se večino pobudnikov za vgradnjo sončnih elektrarn zavrača, ker obstoječa infrastruktura ne omogoča večjega števila priklopov sončnih elektrarn na samo omrežje. Večina RTP postaj ni ustrezno prilagojenih možnostim, da bi zadostili vsem potrebam zasebnega in javnega sektorja. V ta načrt bi morali vključiti vse resorje - od elektro podjetij do samega sistema, ki je zdaj predviden za financiranje, kot tudi možnosti, ki jih daje Načrt za okrevanje in odpornost.

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia

 

Komentarji
Najbolj obiskano
Zadnje objave
Prijatelji

Prijatelji

Branko Gaber
Zadnji komentarji
Facebook
Twitter
Zdaj se predvaja
drzavnisvet
Državni svet na obisku v Litiji