Državni svetniki so na 32. izredni seji obravnavali predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), EPA 190-IX, ki ga je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Tomažičem. Predlog je dobil podporo državnih svetnikov, ZA je glasovalo 17, PROTI pa 11.
Državni zbor Republike Slovenije je na 2. redni seji, 4. oktobra 2022, sprejel Zakon o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), EPA 190-IX, ki ga je predlagala Vlada. Cilj sprejetega zakona je po pojasnilu predlagatelja odprava neskladja določb prvega odstavka 3. člena, prvega odstavka 213. člena in 223. člena Družinskega zakonika.
Državni svetniki podprli predlog odložilnega veta na spremembe Družinskega zakonika, zanj je glasovalo 17 za in 11 proti. pic.twitter.com/KUB9zmU0r6
— Državni svet (@DrzavniSvet) October 11, 2022
Po mnenju predlagateljev veta se je s sprejemom zakona zaobšlo voljo ljudstva, ki jo je slednje izrazilo na dveh referendumih v povezavi z Družinskim zakonikom – na zakonodajnem referendumu o Družinskem zakoniku (DZ), EPA 817-V, 25. marca 2012 (proti uveljavitvi zakona, ki je med drugim predvideval možnost posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev, je glasovalo 54,55 % volivcev, ki so veljavno glasovali) in zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), EPA 257-VII, 20. decembra 2015 (proti uveljavitvi zakona, ki je predvidel nov koncept zakonske in zunajzakonske zveze, ki naj bi nastala ali obstala ne glede na spol obeh partnerjev, kot posledico pa je predvidel tudi pravico do posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev, je glasovalo 63,51 % volivk in volivcev, ki so veljavno glasovali).
Predlagatelji veta opozarjajo, da se s predlagano možnostjo posvojitve otroka s strani istospolnih partnerjev tako neutemeljeno in v nasprotju z voljo ljudstva širi krog možnih posvojiteljev otrok, pri čemer se v skladu s 124. členom Družinskega zakonika še vedno ne dopušča posvojitve otroka s strani sorodnika v ravni vrsti, t. j. starih staršev, četudi je pri slednjih vzpostavljena krvna vez, v primeru posvojitve otroka s strani istospolnih partnerjev pa ta vez sploh ne obstaja. Istospolni partnerji so tudi po trenutni ureditvi v vseh ključnih elementih obravnavani enako kot raznospolni partnerji, razlikujejo se zgolj poimenovanja življenjskih skupnosti, v katerih živijo raznospolni in istospolni pari. Posledično je kot edini razlog, zakaj je bila sprejeta odločitev o spremembi dikcije zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti, možno prepoznati namero, da se izenači raznospolne in istospolne partnerje v vseh pravnih posledicah, ki jih določa Družinski zakonik. S sprejeto zakonsko ureditvijo, po kateri bodo istospolni pari upravičeni tudi do posvojitve otrok, se krši tudi 53. člen Ustave Republike Slovenije, v skladu s katerim država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.
Razlika v sami naravi raznospolne in istospolne zveze na področju človeške reprodukcije in posledičnega oblikovanja družine je tako velika, da lahko utemeljuje trenutno uveljavljeno razlikovanje pri možnosti dodeljevanja otrok v posvojitev. Slednje namreč ne bi smeli obravnavati kot pravico odraslih oseb, ampak kot pravico otroka, da se mu zagotovi najboljše možno okolje za njegovo odraščanje, vzgojo in življenje, ki mu bo v največjo korist. Posvojitev je tako v prvi vrsti namenjena pomoči otroku, ki je zaradi spleta različnih okoliščin ostal brez staršev ali ne more živeti v matični družini ter mu je treba zagotoviti najbolj primerno okolje za življenje, in ne za pravico dveh oseb, ki sta si zaželela otroka, da slednjega dobita v varstvo in vzgojo. Da posvojitev ni temeljna človekova pravica odrasle osebe, izhaja tudi iz določb Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in Splošne deklaracije človekovih pravic, ki navedene pravice med temeljnimi človekovimi pravicami ne navajata, so prepričani predlagatelji veta. Kot dodatno argumentacijo pa dodajajo še strokovno mnenje psihologa dr. Andreja Perka.
|
|