Ljubljana, 16. november 2022 – Na današnji 56. redni seji Državnega sveta Republike Slovenije so državni svetniki podprli predlagano proračunsko zakonodajo za spremembe in izvrševanje proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024, pri čemer so opozorili na finančno podhranjenost občin, ter Vladi Republike Slovenije predlagali sprejem zakona o ureditvi statusa in pravicah oseb z gluhoslepoto.

Vlada Republike Slovenije je v obravnavo Državnemu zboru predložila Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in Dopolnjeni predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024, katerih namen je odziv na nepredvidljive gospodarske in javnofinančne razmere, ki bodo v prihajajočih letih zahtevale številne posege za blažitev draginje in izvajanje podprtih strukturnih ukrepov. Državni svet oba predloga podpira, toda državnim svetnikom se v povezavi z obema predlogoma poraja vprašanje, ali je ocena Vlade glede razpoložljivih proračunskih virov sredstev realna glede na predvideno upočasnjevanje gospodarske rasti. Poleg tega opozarjajo na velik proračunski primanjkljaj v letu 2022 in ugotavljajo, da v letošnjem letu gospodarstvo ni bilo deležno pomoči v pričakovanem obsegu, načrti za naslednje leto pa potrebi verjetno ne bodo zadostili. Opozarjajo tudi na zagotavljanje sredstev za nemoteno delovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in neustrezno podporo kmetijstvu, predvsem glede zagotavljanja primerne prehranske varnosti. Nenazadnje pa se Državnemu svetu zastavlja tudi vprašanje, zakaj so v nekaterih primerih kriteriji podeljevanja državne pomoči strožji od zahtev Evropske komisije, kar zgolj dodatno finančno obremenjuje podjetja in slabi konkurenčni položaj slovenskega gospodarstva.

V nadaljevanju je Državni svet razpravljal tudi o Predlogu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 in ga podprl. Državni svetniki so pozdravili dogovor, ki so ga reprezentativna združenja občin z Vlado sklenila o višini povprečnine za leti 2023 in 2024, obenem pa opozorili, da bo treba v prihodnje primernemu financiranju občin nameniti večjo pozornost. Ob dvigu cen energentov in s tem povezano višjo inflacijo bodo občinski proračuni v letošnjem letu namreč še dodatno obremenjeni zaradi dviga plač v javnem sektorju, dolžnost države pa je, da v skladu z Ustavo in zakonodajo s področja lokalne samouprave zagotavlja finančna sredstva v primerih, ko na občine prenaša dodatne finančne obveznosti. Državni svetniki so še izpostavili, da so bile občine v preteklih letih deležne bistveno nižjega deleža sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje investicij. Z vidika pretekle finančne podhranjenosti občin je višji obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin izjemno pomemben, zagotovo pa bodo tovrstna sredstva imela za občine leta 2024 pomembno vlogo pri zagotavljanju lastnega deleža sredstev za projekte iz naslova evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021—2027 in Načrta za okrevanje in odpornost.

Državni svet je razpravljal tudi o zaključkih posveta Ureditev statusa in pravic oseb z gluhoslepoto, ki ga je organiziral v sodelovanju z Združenjem gluhoslepih Slovenije DLAN. Gluhoslepota je samostojna, specifična invalidnost, in ne seštevek dveh ločenih invalidnosti. Ker trenutno razumevanje gluhoslepote, na katerem temeljijo zakonske pravice, do katerih so upravičene osebe z gluhoslepoto, ni primerno, je treba pojem gluhoslepote redefinirati na način, da se sledi nordijski definiciji gluhoslepote. Le-ta gluhoslepoto definira kot kombinirano okvaro vida in sluha, ki je tako resna, da je težko, da bi se čuta medsebojno nadomeščala. Na podlagi takšnega razumevanja gluhoslepote se mora urediti status oseb z gluhoslepoto in prilagoditi že obstoječe zakonodajne predpise. Poleg tega so državni svetniki izpostavili tudi, da se mora uresničiti tudi ustavna pravica do svobodne uporabe in razvoja jezika gluhoslepih, ki je naravni jezik ljudi z gluhoslepoto. Nenazadnje pa se mora osebam z gluhoslepoto zagotoviti tudi ostale temeljne človekove pravice, kot so pravica do informiranja, rabe storitev tolmačev, podpornih oseb, enakopravnega sodelovanja v izobraževalnih procesih… V zasledovanju tega cilja ureditve statusa in pravic oseb z gluhoslepoto je Državni svet na Vlado in posamezne ministrske resorje naslovil pobudo, naj prouči predlog zakona o ureditvi statusa in pravic oseb z gluhoslepoto in ga v najkrajšem možnem času vloži v zakonodajno proceduro. 

VPRAŠANJA IN POBUDE DRŽAVNIH SVETNIKOV

Državni svet bo pristojnim organom posredoval tri pobude in vprašanja, ki so jih pripravili državni svetniki dr. Matjaž Gams, Branko Tomažič in Branko Šumenjak. Po posvetu, ki ga je Državni svet pripravil 13. oktobra 2022, je Državni svet na pobudo državnega svetnika Branka Šumenjaka na Vlado in pristojna ministrstva naslovil pobudo glede pomena Jerneja Kopitarja za slovensko jezikoslovje ter literarno in kulturno zgodovino. Jernej Kopitar je namreč brez dvoma veliko prispeval k uveljavljanju slovanskih jezikov in slovenskega jezika na evropski ravni. Izdal je tudi prvo in izjemno kakovostno slovensko znanstveno slovnico. Državni svet tako predlaga, da Vlada in Ministrstvo za zunanje zadeve preučita možnosti, da bi Slovenija pridobila Trubarjeva Abecednik in Katekizem, ki naj bi se nahajala v zapuščini Jerneja Kopitarja, danes pa ju hrani Avstrijska narodna knjižnica kot naslednica Dunajske dvorne knjižnice, ki ji je Kopitar tudi ravnateljeval. Poleg tega Državni svet predlaga ponovno preučitev prikazovanja pomena Jerneja Kopitarja za slovensko kulturno in literarno zgodovino v učnih programih, saj je pomen njegovega jezikoslovnega, literarnega in bibliotekarskega opusa premalo in neustrezno predstavljen v učnih vsebinah. Ministrstvu za kulturo in Mestni občini Ljubljana predlaga tudi razmislek o postavitvi spomenika Jerneju Kopitarju v Ljubljani.

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia